Na rekreacijo s kosmatincem
Podobno kot naše je tudi zdravje naših kosmatincev tesno povezano s prehrano. O tem smo se pogovarjali z veterinarko Majo Turk, dr. vet. med., veterinarsko akupunkturistko S. I. A. V. in strokovnjakinjo za terapijo s prehrano po tradicionalni kitajski veterinarski medicini. Če so nekoč psom postregli z ostanki obrokov ali celo pomijami, jim danes lahko ponudimo raznovrstno hrano. Specializirane trgovine so polne različnih briketov, peletov, konzerv, priboljškov in prehranskih dopolnil za živali. Na trenutke se zdi, da je pasja prehrana postala prava znanost.
Zdrava prehrana živali
Naša sogovornica nam uvodoma pove, da zdrava prehrana živali izpolnjuje tri pogoje. »Prvi pogoj za zdravo prehrano je ta, da je prilagojena za določeno živalsko vrsto,« pravi in doda, da celo v veterinarskih krogih še vedno opaža debate o tem, ali je pes mesojed ali vsejed (medtem ko pri mačkah te dileme ni, zato pasja hrana zanje ni primerna). Veterinarka meni, da mora v pasji prehrani prevladovati delež živalskih beljakovin in da bi te morale biti čim manj predelane – to pa je že drugi pogoj za zdravo prehrano.
Dva odstotka telesne mase je izhodišče za količino dnevnega obroka hrane za odraslega psa srednje velike pasme.
Kot nam pojasni, je industrijska, predvsem suha prehrana pri procesu proizvodnje izpostavljena visokim temperaturam, zaradi česar se mnoge sestavine uničijo (in jih je treba znova dodati, npr. vitamine), pa tudi strukturno se spremenijo in lahko vplivajo škodljivo: »Saj vsi poznamo opozorila o zmernosti pri raznih čipsih in ocvrtih prigrizkih v naši prehrani – zakaj bi bilo pri psih drugače?«
Kot tretji pogoj zdrave prehrane navede pestrost. Pravi, da se ne bi smeli omejiti zgolj na en recept ali eno vrsto mesa, zelenjave itd., saj se bo pri še tako optimalni kombinaciji prej ali slej pokazala pomanjkljivost pri katerem od hranil. »Enako velja za industrijsko pasjo hrano – bolje je, če jo občasno zamenjamo. Ne samo okusov, ampak tudi proizvajalce,« svetuje veterinarka.
Domača kuha je najboljša
Naša sogovornica je prepričana, da bi moral vsak skrbnik psa poznati osnove sestavljanja pasjega obroka: »Menim, da je doma pripravljena hrana najboljša in pogosto lahko tudi cenejša v primerjavi z industrijsko prehrano višjega cenovnega razreda. Ne nazadnje poznamo vse sestavine, ki smo jih stresli v pasjo skledo.«
Tako kot imamo ljudje različne okuse, jih imajo tudi psi. »Nekaterim prija bolj surova prehrana, drugim kuhana, lahko kombiniramo oboje. Če nimamo možnosti ali časa, da bi se posvetili pripravi obrokov, obstaja v trgovinah kar nekaj izbire, od zamrznjenih svežih obrokov, prek dehidrirane hrane do konzerv in suhe hrane,« pravi veterinarka in doda, da se včasih težko znajdemo v bogati ponudbi. »Kaj je najboljše za našega psa, nam bo povedal on sam. Če je nekaj dobro za sosedovega psa, ni nujno, da bo ustrezalo našemu. Poskusimo in opazujmo odziv,« svetuje Maja Turk, dr. vet. med.
Pes zavrača hrano
Veterinarka Maja Turk pojasni, da v primerih, ko pes zavrača hrano, za to obstaja razlog. Naprej preverimo, ali je z njim zdravstveno vse v redu. Če sprejme drugo hrano, samo določenih briketov ne, je sicer živahen in ne kaže znakov bolezni, potem mu pri hrani, ki jo zavrača, nekaj ni všeč. »Možnosti je več, lahko je to žarkost maščob, ki se spremenijo zaradi izpostavljenosti zraku in jo psi zavohajo, še preden mi to opazimo. Zato je pomembno, da hrano primerno shranjujemo in hitro porabimo. Obstaja pa tudi možnost, da se v briketih razvijejo prehranske pršice, ki so lahko vzrok za alergijske težave,« pojasni sogovornica.
Naštetemu se izognemo, če vrečo hrane porabimo v treh tednih. »Še bolje je, če hrano iz velike vreče prestavimo v več manjših, ki jih nato pospravimo v zamrzovalnik.«
Industrijska alternativa
Ob povedanem še poudari, da industrijska hrana, če nimamo možnosti priprave pestre domače hrane, ni slaba rešitev. Kakor opaža, se veliko ljudi odloči za kombiniranje, tako da recimo zjutraj, ko so v naglici, psom ponudijo brikete, zvečer, ko imajo več časa, pa jim sami pripravijo surov ali kuhan obrok. »Tistim, ki se odločijo samo za pelete, brikete ali konzerve, pa bi svetovala, da vseeno vsebino skledice občasno popestrijo tako, da dodajo kakšno žlico jogurta, pest borovnic ali kakšno kuhano cvetačo, brokoli, če je ostalo od kosila, seveda nezačinjeno.«
Pasja hrana zaradi svoje sestave ni primerna za mačke.
Alergije in intolerance
Podobno kot pri otrocih tudi pri psih v zadnjih letih opažamo vedno več težav z alergijami oz. intolerancami na hrano. Kot pojasni naša sogovornica, je vzrokov za alergije veliko, hrana je le eden od njih. »Vpliva tudi vedno večje onesnaženje okolja, razne kemikalije, zdravila, tudi cepiva. Na mnoge od njih žal ne moremo vplivati, hrana pa je dejavnik, pri katerem imamo nekaj manevrskega prostora,« pravi in svetuje, kako ravnati: »Prvi korak v takšni situaciji je obisk veterinarja, ki bo kužku pomagal pri praskanju, kožnih izpuščajih in drugih težavah. Ko se stanje umiri, pa je ključno, da poskusimo poiskati sprožilce in jih čim več izločiti. Najpogosteje se ljudje odločijo za klasične alergijske teste ali bioresonančno diagnostiko, od tam pa potem na primerno komercialno ali doma pripravljeno dieto.«
Živila, ki škodijo psom
Veterinarka Maja Turk, dr. vet. med., našteje nekatera najpogostejša živila, ki niso primerna za pse in so lahko zanje tudi škodljiva: čebula, drobnjak, por, čokolada, kava, čaj, bonboni, žvečilni gumiji, ki vsebujejo za pse nevarni ksilitol, muškatni orešček, grozdje, koščice sadja, nekateri vitaminski dodatki za ljudi z barvili in sladili ...
Prva pomoč
Kaj narediti, če kuža »ukrade« katero od zanj škodljivih živil? »Če smo prepričani, da ni šlo za nič nevarnega, potem se bo verjetno vse končalo z drisko, bruhanjem in neprespano nočjo. Če obstaja verjetnost, da je pojedel npr. večje količine čokolade ali katere druge zanj nevarne hrane, pa ne smemo odlašati in ga takoj odpeljemo k veterinarju, ki bo ustrezno ukrepal,« sklene veterinarka.
