O IŠIASU

Mirovanje slabša počutje

Pri išiasu ne smemo obležati; za odpravo znakov je najpomembnejša redna telesna vadba, s katero krepimo in raztezamo hrbtenico
Fotografija: Išias naj bi vsaj enkrat v življenju doživelo več kot 40 odstotkov ljudi. FOTO: Microgen/Getty Images
Odpri galerijo
Išias naj bi vsaj enkrat v življenju doživelo več kot 40 odstotkov ljudi. FOTO: Microgen/Getty Images

Bolečina, ki je lahko tudi zelo silovita in ostra, mravljinčenje, omrtvičenost, izguba občutka v nogah. Značilni znaki išiasa se najpogosteje pojavijo po 40. letu, pri mlajših so redki, nekatere raziskave pa kažejo, da tegoba doleti več kot 40 odstotkov ljudi vsaj enkrat v življenju.

Običajno seva iz spodnjega dela hrbta v nogo. FOTO: Wildpixel/Getty Images
Običajno seva iz spodnjega dela hrbta v nogo. FOTO: Wildpixel/Getty Images
Ishiadična živca sta najdaljša živca v našem telesu; izvirata iz leve in desne strani spodnjega dela hrbtenjače ter potekata navzdol v obe nogi, kjer se razcepita na več vej, ki nadaljujejo pot proti stopalu in nožnim prstom. Težave se običajno pojavijo, ko je eden od njiju nekje priščipnjen, poškodovan ali vnet. Vzroki za to so različni, najpogostejši pa so hernija lumberdnega diska, degenerativna bolezen diskov, spondilolisteza ali spinalna stenoza, išias se lahko razvija tudi postopoma zaradi osteoartroze, v ozadju so lahko tudi tumorji ali sladkorna bolezen. Bolečina je različno intenzivna, a je nenehna, vztrajna in moteča, ovira tako gibanje kot tudi sedenje; navadno je močnejša ob nenadnih gibih, denimo ob vstajanju, pa tudi med kašljanjem in kihanjem. Običajno se pojavi na eni strani spodnjega dela hrbtenice, zadnjice ali v nogi, redko na obeh straneh, in pogosto seva vse do stopala ali celo prstov.

Redna vadba

Išias včasih zahteva takojšnje zdravniško posredovanje, običajno pa težave izzvenijo v nekaj tednih ali mesecih. Nekateri si pomagajo s protibolečinskimi tabletami ali mazili, ki jim jih predpiše oziroma priporoča zdravnik, najpomembnejša pa je redna telesna vadba, s katero krepimo in raztezamo hrbtenico, vsekakor pa se izogibamo sunkovitim gibom. Počitek je priporočljiv le ob izbruhu simptomov, a naj bo kratkotrajen, saj mirovanje le slabša počutje. Priporočljive so tudi organizirane vadbe, ki potekajo pod nadzorom, mnogim pa pomaga fizioterapija. Nekaterim pomagajo hladni obkladki, ki jih izmenjujejo s toplimi, tudi v lekarnah so na voljo hladilni ali grelni obliži.

Včasih je smiselna fizioterapija. FOTO: 24k-production/Getty Images
Včasih je smiselna fizioterapija. FOTO: 24k-production/Getty Images
Če se bolečina kljub ukrepom stopnjuje, razširi še na drugo stran ali po nekaj tednih ne popušča, je nujen vnovičen posvet z zdravnikom, ki bo morda priporočil obisk ortopeda. Nekaterim pomagajo elektrostimulacija, akupunktura in masaža, ne nazadnje je možna tudi operacija, med katero odstranijo kostni izrastek ali del medvretenčne ploščice, ki pritiska na živec. Ne pozabimo, tudi za zdravje hrbtenice skrbimo vsak dan, z vzdrževanjem ustrezne telesne teže, redno telesno dejavnostjo, krepitvijo mišic spodnjega dela hrbta in trebušnih mišic ter pravilno držo.

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije