Zakaj je higiena tako zelo pomembna?
Še pred dvema generacijama higiena ni bila nekaj samoumevnega, zaradi česar so bile številne bolezni, za katere danes mnogi komaj vedo, prežeča nevarnost, na primer tuberkuloza. Danes so nam nekatera pravila higiene tako samoumevna, da o njih niti ne razmišljamo.
»Higiena je veda, ki preučuje vplive iz okolja, ki se pojavijo ob različnih človekovih aktivnostih in stanjih, in njihov vpliv na zdravje ter predlaga ukrepe za zmanjševanje teh škodljivosti s ciljem doseči bolj zdravo in kakovostno življenje v najširšem smislu besede,« navaja priročnik Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana, namenjen učencem drugih razredov osnovne šole.
Glavno področje higiene je osebna higiena, katere pravila so odvisna od kraja in časa, v katerih živimo. Osebna higiena ni samo nega telesa, temveč tudi higiena spanja in počitka, prehrane in gibanja. Poleg umivanja zjutraj in pred spanjem ter preoblačenja so pomembni tudi telesna aktivnost, higiena oblačil, obutve, posteljnine, čiščenje in zračenje prostorov ter počitek in spanje. Osebna higiena krepi zdravje ter preprečuje nalezljive in degenerativne bolezni, denimo debelost, sladkorno bolezen. Človek, ki je umit in ne oddaja neprijetnega vonja, je bolj samozavesten in sproščen.
Nujno redno zračenje
Ena najpomembnejših higienskih navad, ki so močno zmanjšale obolevanje ljudi, je umivanje rok, s katerim s kože odstranimo različne mikrobe, ki povzročajo bolezni. Z rok jih lahko prenesemo na hrano in jih zaužijemo ter tako okužimo sebe in druge. Pozabiti ne smemo na nohte, saj se za njimi skriva veliko mikrobov, včasih tudi jajčeca parazitov. Roke si moramo umivati pred vsakim čistim delom, na primer pred jedjo, in po vsakem umazanem delu, na primer po uporabi stranišča, kadar smo v stiku z zemljo ali živaljo, kadar smo v stiku z bolnimi ljudmi (prej in potem) ter pred stikom z dojenčkom. Umivamo jih po uporabi javnega prometa, obisku trgovine in prijemanju čevljev ali copat.
Umivanje rok
Pravilno si roke umivamo tako, da odstranimo ves nakit, roke najprej zmočimo pod tekočo vodo, namilimo dlani, hrbtišče rok in tudi med prsti, nato roke splaknemo pod tekočo vodo in obrišemo do suhega. Bolje je uporabljati tekoče milo kot trdo, saj se na slednjem nabirajo mikrobi.
Da si ob kihanju ali kašljanju zakrijemo usta in nos z robčkom ali rokavom, ni le stvar dobre vzgoje, temveč tudi higiene. Na tak način namreč preprečimo širjenje mikrobov na druge ljudi. K higieni spada tudi redno zračenje prostorov – s tem zmanjšamo koncentracijo mikrobov v prostoru.
Kot opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je zelo pomembno, da je varna tudi naša hrana, kar pomeni, da moramo skrbeti za higieno kuhinje. Tudi priprava jedi v domači kuhinji lahko predstavlja tveganje za zdravje oziroma vir okužbe. Kuhinja mora biti redno čiščena in vzdrževana. To velja tako za opremo kot za pripomočke za kuhanje in uživanje hrane. Surova živila, kot so meso, perutnina, jajca, ribe, tudi neočiščena zelenjava, sadje in druga živila, lahko onesnažijo preostala živila, zato si moramo po pripravi teh umiti roke in očistiti vse površine, ki so se jih dotikala. Imejmo ločene deske za rezanje surovega mesa, surovega piščančjega mesa in zelenjave, ter ločeno desko za kruh in druga živila.
