Izbirajte čim manj predelana živila: beljakovine so tudi v kruhu
Pri posameznih skupinah živil lahko določeno hranilo nekoliko prevladuje, zaradi česar jih včasih označimo za beljakovinska, ogljikohidratna ali maščobna živila. Medtem ko imajo manj predelana večinoma pestrejšo hranilno sestavo, pa to ni nujno pri bolj predelanih. Tak primer so rastlinska olja in maščobe, ki drugih makrohranil skoraj ne vsebujejo. Kruh tako ni le dober vir ogljikovih hidratov, temveč tudi beljakovin, količina maščob pa je zelo odvisna od priprave. Prav tako meso ni le dober vir beljakovin, temveč lahko vsebuje tudi precej maščob, kar je odvisno od kosa mesa. Obe živili vsebujeta tudi precej vode.
Olja in maščobe drugih makrohranil skoraj ne vsebujejo.
»Ogljikovih hidratov je v kruhu okoli polovica, vsebuje pa tudi približno 10 odstotkov beljakovin in nekje med 2 in 10 odstotkov prehranskih vlaknin. Sestava kruha je seveda močno odvisna od vrste uporabljene moke. Polnozrnata denimo vsebuje več beljakovin in prehranskih vlaknin, kar zelo vpliva tudi na hranilno sestavo kruha,« pojasnjuje dr. Živa Lavriša z Inštituta za nutricionistiko. »Pusto meso v resnici vsebuje približno 25 odstotkov beljakovin, kar je v primerjavi z drugimi živili precej visoka vrednost, zato o mesu govorimo kot o beljakovinskem živilu. Preostali delež mase mesa predstavlja večinoma voda. Manjši delež predstavljajo tudi druge snovi, vključno z mikrohranili, kot sta vitamin B12 in železo,« dodaja.
Makrohranila
Živila sestavljajo tri glavne skupine hranil, ki jih imenujemo makrohranila. To so ogljikovi hidrati, maščobe in beljakovine. Gre za snovi, ki jih človeško telo nujno potrebuje za svoje delovanje – in sicer v večjih količinah. Delež posameznih makrohranil v živilih lahko znaša tudi več deset odstotkov. Vitamine in minerale pa uvrščamo med mikrohranila.
Poznavanje sestave živil nam omogoča lažje načrtovanje zdravega in uravnoteženega načina prehranjevanja, a je včasih težko vedeti, kaj se skriva v določenih, bolj predelanih izdelkih. »Da bi prebivalcem olajšali vpogled v sestavo živil, smo na Inštitutu za nutricionistiko v sodelovanju z Institutom Jožef Stefan ter Zvezo potrošnikov Slovenije razvili mobilno aplikacijo VešKajJeš. Uporabnikom omogoča, da s pametnim telefonom fotografirajo črtno kodo izdelka, nakar se jim prikažejo informacije o hranilni sestavi v barvah prehranskega semaforja. Če živilo vsebuje veliko sladkorja, bo ta podatek prikazan v rdeči barvi, sicer pa v oranžni oziroma zeleni. Program financira ministrstvo za zdravje,« sporoča dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.
