Denis Baš: Večji porast okužb z respiratornim sincicijskim virusom pričakujemo konec novembra

Na novinarskem srečanju, še preden se je v Sloveniji in širše začela sezona različnih respiratornih obolenj pri vseh skupinah prebivalcev, ste še z drugimi strokovnjaki opomnili na pomen ozaveščanja o res­piratornem sincicijskem virusu (RSV) pri otrocih. Ali RSV pri otrocih, sploh mlajših, povzroča težji potek bolezni kot pri večjih otrocih in odraslih?

Tako je. Za težji potek, pri katerem virus povzroči vnetje pljuč, so dovzetni predvsem mlajši otroci. Največje tveganje, da se bo okužba s tem virusom končala z dihalno stisko, ki nastane zaradi obsež­nega vnetja malih dihalnih poti in mešičkov v pljučih, je pri dojenčkih, mlajših od šest mesecev, otrocih, ki so prezgodaj rojeni, in otrocih, ki imajo kronično pljučno bolezen ali prirojeno srčno napako. Bolj dovzetni za zaplete so tudi otroci z nizko porodno težo, otroci, katerih starši imajo astmo ali atopijo, ter tisti, ki obiskujejo vrtec.

Ali zdaj, torej sredi novembra, že opažate širjenje teh okužb? Oziroma – kakšna je zbolevnost v tem obdobju?

Začeli so se pojavljati posamezni primeri, vendar večji porast okužb pričakujemo konec novembra. Ponavadi je največ obolelih v januarju in februarju. Za zdaj še vedno prevladujejo rinovirusi.

Kako prenosljiv je RSV?

RSV je zelo nalezljiv virus, ki se prenaša kapljično. Okužena oseba s kašljanjem in kihanjem širi viruse do meter daleč, lahko pa se okužimo tudi ob neposrednem telesnem stiku z obolelim, denimo z rokovanjem, dotikom, poljubčkom. Virus lahko več ur preživi na trdih površinah, kot so mize, kljuke, igrače ...

Ali je res, da klinična slika okužbe z RSV nima značilnega poteka?

V jesensko-zimskem času se poveča število okužb z res­piratornimi virusi, med najbolj znanimi predstavniki teh virusov so poleg virusa RSV še gripa, adenovirus, različni enterovirusi, rinovirusi, sezonski koronavirusi in v zadnjem času različice novega koronovirusa (sars-cov-2). Odvisno od imunskega sistema in starosti posameznika lahko okužbe z vsemi naštetimi virusi potekajo podobno. Največkrat kot prehlad, s kihanjem in smrkanjem ter vodenim izcedkom iz nosu, povišano temperaturo, kašljem, slabim počutjem, glavobolom, prebavnimi težavami. Da bi dokazali povzročitelja, je treba odvzeti bris nosno-žrelnega prostora. Za potrebe epidemio­loškega spremljanja kroženja teh virusov imamo po Sloveniji več kot 50 primarnih ambulant, ki tedensko spremljajo tovrstne okužbe.

Denis Baš FOTO: osebni arhiv

RSV je zelo pogost povzročitelj okužb dihal pri dojenčkih in otrocih v zgod­njem otroštvu. Približno dve tretjini dojenčkov se okužita z RSV v prvem letu življenja, do konca drugega leta pa se že skoraj vsak otrok. Pri katerih je večja nevarnost težjega poteka okužbe z RSV?

Ponavadi virus RSV na dojenčke prenesejo starejši sorojenci, ki obiskujejo vrtec. Prvi do tretji dan okužbe ima dojenček malo zamašen nos, blag izcedek iz oči in nosu. V tej fazi ga opazujemo, mu čistimo nos s fiziološko raztopino in mu dvignemo vzglavje pri spanju. Če ima povišano temperaturo, jo znižamo s svečkami ali sirupom paracetamola ali ibuprofena. Znaki, da je bolezen napredovala na pljuča, so suh, dražeč kašelj, pospešeno dihanje v spanju, stokanje, piskanje ali hropenje. Otrok se slabo hrani, odklanja tekočino, plenice so slabše polulane. Otrok ni živahen, več spi kot ponavadi. Pri mlajšem dojenčku se lahko pojavijo dihalni premori in pomodrevanje. Ob pojavu vseh opisanih znakov napredovanja bolezni je potreben obisk pri pediatru oziroma dežurni službi.

Kako to, da so prezgodaj rojeni otroci bolj dovzetni za hujšo obliko okužbe z RSV, kar ste omenili na začetku intervjuja?

Otroci, ki so prezgodaj rojeni, imajo še nezrela dihala in imunski sistem, zaradi česar je večja verjetnost, da se bodo ob stiku s tem virusom pojavili zapleti na pljučih.

Kaj lahko starši naredijo, da otroke čim bolj obvarujejo pred virusi, čeprav so ne nazadnje v vrtcih in šolah v tesnih stikih?

Pogosto se virus prenese v vrtcih, trgovskih centrih ali znotraj družine. Eden od pomembnih ukrepov, da obvarujemo novorojenčke in mlajše dojenčke (mlajši od šest mesecev) pred okužbo, je izpis starejših sorojencev iz vrtca. Izo­gibamo se zaprtih prostorov, kjer je veliko ljudi – nakupovalni centri, zaprte igralnice ... Poskrbimo za dobro higieno rok, starejšega otroka naučimo, da kiha in kašlja v rokav, prostore redno zračimo. Da okrepimo otrokov imunski sistem, je pomembno, da dovolj spi, uživa uravnoteženo zdravo prehrano in se veliko giblje na svežem zraku. V jesensko-zimskem času pa je priporočljivo vsem otrokom nadomeščati tudi vitamin D.

Pediatri za vse otroke, ki so starejši od šest mesecev, svetujemo vsakoletno cepljenje proti gripi. Najpogostejše zaplete virusnih okužb pri otrocih, kot sta bakterijska pljučnica in gnojno vnetje sred­njega ušesa, pa lahko v veliki meri preprečimo tudi s cepljenjem proti pnevmokoknim okužbam. Dojenčki ga imajo v rutinskem programu cepljenj od leta 2015.

Na že omenjenem novinarskem srečanju se je govorilo tudi o cepljenju proti virusu RSV. Za splošno populacijo še ni dostopno, tiste dojenčke, pri katerih je tveganje največje, pa za zdaj v sezoni akutnih okužb dihal cepijo šestkrat. Bi cepljenje širšega kroga zagotavljalo bolj učinkovito zaščito otrok v sezoni?

Zdaj imamo za dojenčke z večjim tveganjem za hudo okužbo z RSV na voljo zaščito z monoklonskimi protitelesi. Ti otroci v jesensko-zimskem času vsak mesec prejemajo zaščito. Upamo, da bo prihodnje leto pri nas na voljo podobno monoklonsko proti­telo, ki ga je treba aplicirati samo enkrat v sezoni. Letos pa je Evropska agencija za zdravila odobrila prvo cepivo proti RSV, ki je namenjeno nosečnicam. S cepljenjem nosečnic se protitelesa proti RSV prenesejo na otroka in ga v prvih mesecih zaščitijo pred to nevarno okužbo. Zagotovo so cenovno dostopna in učinkovita ter varna zdravila in cepiva upanje, da se bo lahko krog upravičenih otrok, za katere bo zavarovalnica krila stroške aplikacij, povečal.