Danes rabutamo koruzo

Zavedam se, da je zelo malo možnosti za rabutanje koruze, ampak če se slučajno pokaže, je nikar ne zamudite. Nikomur ne boste naredili škode, če odlomite par ravno prav zrelih storžev in z njimi pod majico hitro tečete proti domu. Teči ni treba le zato, da te kdo ne ulovi z vilami v roki, ampak predvsem zaradi koruze. Ta mora čim prej v lonec ali še bolje nad plamen. Mlada zrna, ki so še mlečna, pa vendar že čvrsta, so vsako minuto slabša. S storži se zato teče v kuhinjo. Kadar morajo iz različnih nesmiselnih razlogov počakati, da bomo imeli čas zanje, jih zavijemo v mokro kuhinjsko krpo in postavimo v hladilnik. Seveda imam v mislih neolupljene storže, torej z vsem zelenim ovojem in čudovitimi laski na vrhu, ki se oprijemajo storža. Olupimo jih tik pred kuhanjem.

Vsako sezono oprezam za mlado koruzo, da ulovim pravi trenutek njene najboljše zrelosti. Letos se mi je res posrečilo kot še nikoli. V vasi sem dobila pol vreče mladih storžev in kar tri kilograme sočnih zrn spravila v zamrzovalnik. Iz storžev smo dva dni kuhali juho, ki je presenetljivo slastna, to je treba vsaj poskusiti. Da ne bi bilo preveč preprosto, smo se v naši kuhinji lotili tudi s koruzo polnjenih mošnjičkov v azijskem stilu. Recept je zahteven, mošnjički naravnost božanski, skratka, vredni truda. Kuhaš jih vse popoldne, izginejo pa v desetih minutah. Koruze mi letos ne bo treba rabutati, v skrinji je imam še za nekaj ponovitev tega odličnega recepta.