Covid-19 še ni rekel zadnje
Jesensko-zimski čas je sezona akutnih okužb dihal. Respiratorni virusi, ki jih povzročajo, se prenašajo s kužnimi kapljicami ob kihanju, kašljanju, glasnem govorjenju na razdalji do enega metra. To pomeni, da se moramo zadrževati blizu okuženega, da se nalezemo.
Naša obramba pred okužbami
Glavno vlogo pri zaščiti pred različnimi okužbami odigra imunski sistem, izjemno kompleksen sistem, ki deluje kot obrambni ščit našega telesa in nas varuje pred številnimi patogeni, kot so bakterije, virusi in mikrobi. Sestavljen je iz različnih celic in organov, ki delujejo skupaj za prepoznavanje in odstranjevanje tujih mikroorganizmov. Ključne komponente vključujejo bele krvničke, protitelesa, bezgavke, vranico in kostni mozeg. Ko so patogeni zaznani, se aktivira imunski odziv, ki vključuje uničenje ali odstranitev teh mikroorganizmov. Svojo vlogo ima pri tem tudi črevesje.
Virusi
Virusi, ki povzročajo akutne okužbe dihal, se prenašajo s kužnimi kapljicami ob kihanju, kašljanju, glasnem govorjenju na razdalji do enega metra.
Prirojeni in pridobljeni
Imunski sistem lahko razdelimo na dve glavni veji: prirojeni in pridobljeni. Prirojeni imunski sistem predstavlja prvo obrambo telesa in deluje neposredno, ko patogeni vstopijo v telo. Pridobljeni imunski sistem pa je bolj specifičen in se prilagaja glede na patogene, s katerimi se telo srečuje. Tako se oblikujejo protitelesa, ki lahko ciljajo specifične mikroorganizme.
Kako okrepiti imunski sistem
Uživamo uravnoteženo prehrano, bogato z vitamini (zlasti vitamina C in D), minerali (npr. cink), antioksidanti in maščobnimi kislinami omega-3. V hrano vključimo sveže sadje, zelenjavo, ribe in oreščke.
Drugi dejavnik, ki krepi našo odpornost, je redna telesna vadba. Dokazano je, da gibanje spodbuja cirkulacijo in povečuje število belih krvničk.
Pomembno je tudi, da dovolj spimo, saj se med spanjem imunski sistem obnavlja. Smernice pravijo, da bi morali odrasli spati od sedem do devet ur na noč.
Zadostno uživanje tekočin, predvsem vode, je pomembno za vzdrževanje zdrave sluznice v dihalnih poteh, kar pomaga pri preprečevanju okužb dihal.
Ne nazadnje je tudi stres pomemben dejavnik, ki slabo vpliva na imunski sistem. Lahko uporabimo različne tehnike sproščanja, kot so joga, meditacija ali dihalne vaje, da ga zmanjšamo.
Dobre navade za lažjo sezono okužb dihal
Redno umivanje rok
Redno umivanje rok s toplo vodo in milom znatno preprečuje prenos okužbe respiratornih virusov. Pod toplo vodo dobro zdrgnemo tudi hrbtno stran rok, prostore med prsti, palca, pod nohti in zapestja. Če si rok ne moremo umiti, uporabimo razkužilo.
Redno prezračevanje prostorov
V hladnejšem vremenu več časa preživimo v zaprtih prostorih, zato je pomembno redno zračenje z dovajanjem zunanjega svežega zraka, z največjim mogočim pretokom zraka. Prezračevanje prostorov naj bo čim bolj učinkovito in čim bolj pogosto (vsaj 15-minutno zračenje).
Ob znakih okužbe ostanimo doma
Ko nas pestijo simptomi okužbe dihal (slabo počutje, znaki prehlada, kašelj, vročina, glavobol, težko dihanje, bolečine v mišicah, izguba vonja ali okusa, bolečine v žrelu) ali imamo povišano telesno temperaturo, ostanemo doma in se po potrebi posvetujemo s svojim osebnim zdravnikom po telefonu. Izogibajmo se tesnejših stikov z drugimi, dokler simptomi ne izzvenijo in ozdravimo.
Kašljamo in kihamo le v rokav ali robček
Kašljamo in kihamo le v rokav ali robček ter stran od drugih. Robček po uporabi odvržemo v koš, roke pa si umijemo s toplo vodo in milom. Če kihate in smrkate ter si ob tem pokrijete usta ali nos z dlanjo, z neposrednim dotikanjem bližnjih površin (kljuk, držal) nanje prenesete kužne izločke. S tem se poveča tveganje, da se bodo okužili tudi drugi, ki se znajdejo v stiku z okuženimi površinami, saj virusi pogosto vstopajo v naše telo prek nečistih rok ali s kapljičnim prenosom.
Cepljenje
Cepljenje proti covidu-19, gripi in pnevmokoknim okužbam je najbolj učinkovit, varen in preprost način preprečevanja bolezni in njenih posledic. Priporočljivo je predvsem za prebivalce z večjim tveganjem za težek potek bolezni, cepljenje proti gripi pa je priporočljivo tudi za vse druge, ki želijo sebe in svoje bližnje zaščititi pred boleznijo.
Povzeto po NIJZ
Aktualne smernice cepljenja
Strokovnjaki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) priporočajo cepljenje proti gripi vsem prebivalcem, ki želijo sebe in svoje bližnje zaščititi pred boleznijo, še zlasti skupinam z večjim tveganjem za težji potek bolezni. Pri starejših osebah in kroničnih bolnikih je hkrati s cepljenjem proti gripi priporočljivo opraviti cepljenje proti pnevmokoknim okužbam. Poleg priporočenega cepljenja starejših in kroničnih bolnikov se v Sloveniji izvaja tudi rutinsko (priporočeno) cepljenje otrok proti pnevmokoknim okužbam v okviru nacionalnega programa cepljenja (pri treh, petih in 11 do 18 mesecih starosti). Namen cepljenja proti pnevmokoknim okužbam je obvarovati najbolj ogrožene skupine, ki imajo večje tveganje za invazivni potek pnevmokokne okužbe (otroke do petega leta starosti, osebe s kroničnimi boleznimi in stanji ter osebe, stare 65 let in več).
»Cepljenje proti covidu-19 se za jesen 2023 priporoča osebam, ki imajo večje tveganje za težji potek covida-19 (oskrbovancem domov za starejše občane/socialnovarstvenih zavodov, posebej ranljivim kroničnim bolnikom ter osebam, starim 65 let ali več),« pravijo v NIJZ in dodajo: »Cepljenje proti gripi in covidu-19 je brezplačno za vse prebivalce, cepljenje proti pnevmokoknim okužbam s polisaharidnim cepivom pa je brezplačno za starejše osebe in kronične bolnike v skladu s priporočili.«
Omenimo še, da cepljenje izvajajo izbrani osebni zdravniki, drugi zdravniki, cepljenje odraslih pa tudi območne enote NIJZ. Za cepljenje v ambulantah območnih enot NIJZ se moramo naročiti.
Cepljenje
Cepljenje proti covidu-19 krije proračun, cepljenje proti gripi pa ZZZS.
Kaj lahko pričakujemo
Sogovornike iz NIJZ smo med drugim vprašali, katere okužbe dihal bodo letošnjo sezono v ospredju. »V jesensko-zimskem času pričakujemo povečano število okužb z virusi influence A in B, respiratornim sincicijskim virusom, rinovirusi, humanimi metapnevmovirusi kot tudi z adenovirusi, virusi parainfluence in humanimi koronavirusi. Vsej plejadi akutnih virusnih okužb dihal se je pridružil še sars-cov-2, povzročitelj covida-19, kako bo razširjen, je odvisno od kroženja novejših različic,« odgovarjajo na NIJZ.
Prehlad, gripa ali covid-19
Prehlad
Običajni simptomi prehlada vključujejo izcedek iz nosu, kašelj, kihanje, vneto grlo in včasih povišano telesno temperaturo. Zdravljenje običajno vključuje počitek, hidracijo in simptomatsko lajšanje z zdravili proti bolečinam in zamašenemu nosu.
Gripa
Virusi gripe povzročajo podobne simptome kot prehladni virusi, vendar so običajno hujši. Gripa povzroča vročino, močno izčrpanost in bolečine po vsem telesu. Zdravljenje vključuje počitek, pitje veliko tekočine, protivirusna zdravila in lajšanje simptomov z zdravili brez recepta.
Covid-19
Covid-19, ki ga povzroča virus sars-cov-2, lahko povzroči različne simptome, vključno s kašljem, povišano telesno temperaturo, izgubo okusa ali vonja, težko sapo in utrujenostjo. »Covid-19 obravnavamo kot druge akutne okužbe dihal. Upoštevamo priporočila zdravnika in splošne higienske smernice, s čimer poskrbimo, da okužbe ne prenesemo na ljudi v svoji okolici. Sars-cov-2 ne pomeni več takšne nevarnosti kot leta 2020, ko je bilo celotno prebivalstvo brez imunosti, kar pa ne pomeni, da ne obstaja določeno tveganje tudi v sezoni 2023/2024, posebno za rizične skupine,« pojasnjujejo na NIJZ. Zdravljenje je simptomatsko, v primerih poslabšanja lahko zahteva tudi bolnišnično oskrbo.
Pričakujejo, da bosta pri zelo majhnih otrocih težje klinične slike povzročala tako gripa kot RSV (bronhiolitis), pri katerem je potrebna hospitalizacija. »Več zapletov oz. težjih potekov pa je pri starejših in komorbidnih bolnikih ob okužbi s sars-cov-2, gripo in RSV, čeprav občasno tudi drugi respiratorni virusi povzročijo težjo klinično sliko,« opozorijo na NIJZ.
Besedilo je bilo objavljeno v oglasni prilogi Aktivni & zdravi.
