AKTIVNI IN ZDRAVI

48 ur v skrivnostnem mestu na vodi

Raziskovanje naravnih in kulturnih znamenitosti nam bližnjih Benetk bi si vsekakor zaslužilo večdnevni obisk, a tudi med dvodnevnim izletom lahko vidimo marsikaj. Pa še plačila beneške vstopnine bomo oproščeni.
Fotografija: Benetke, Markov trg FOTO: Andrew Mayovskyy/Getty Images/istockphoto
Odpri galerijo
Benetke, Markov trg FOTO: Andrew Mayovskyy/Getty Images/istockphoto

Benetke že od nekdaj veljajo za eno najbolj obleganih turističnih destinacij na svetu, zato odločitev mestnih oblasti, da poskusno uvedejo vstopnino za enodnevne obiskovalce v vrednosti pet evrov, niti ne preseneča. Edino koronska epidemija je bila blagodejna za lokalno prebivalstvo, saj so reke turistov tedaj presahnile. Takšne priložnosti verjetno ne bo več nikoli in marsikomu je žal, da je ni izkoristil in obiskal tega čarobnega mesta na vodi, ko je bilo »prazno«.

Najhitreje z avtom, udobno tudi z vlakom

Avtomobil (ali motocikel) bi bil prva izbira prevoznega sredstva za pot v Benetke, ki so od Ljubljane oddaljene 240 kilometrov. Seveda to pomeni, da nas čakajo tako stroški goriva – priporočamo, da posodo z gorivom napolnite pred italijansko mejo – kot tudi cestnin za italijanske avtoceste (slabih 21 evrov v obe smeri). Ko prispemo na cilj, lahko parkiramo na velikem parkirišču Tronchetto na istoimenskem otočku. Tam se presedemo ali na poseben vlakec, imenovan people mover, ki nas pripelje v staro mestno jedro, ali na vodni avtobus, imenovan vaporetto.

Do Benetk se lahko odpravimo tudi z vlakom, pri čemer velja opozoriti, da bo potovanje z ljubljanskega kolodvora trajalo najmanj slabih šest ur. Boljša odločitev je, da se z avtomobilom odpeljemo na primer do Trsta ali Gorice, parkiramo pri železniški postaji in se tam vkrcamo na vlak. Odvisno od vrste vlaka bomo v Benetkah v približno dveh urah. Pomembna prednost potovanja z vlakom je gotovo ta, da si prihranimo nekatere stroške vožnje z avtomobilom in da se pripeljemo tako rekoč v središče Benetk.

Prvi dan Benetk

Svoj prvi beneški dan začnemo s sprehodom ob slikovitih kanalih in uživamo v miru zgodnjega jutra. Obiščemo čudoviti most Rialto, ki ponuja prelep razgled na Veliki kanal (it. Canal Grande). Poskusimo se »izgubiti« v ozkih ulicah in odkrivamo skrite bisere, kot so manj znane cerkve in trgi. Za dodaten čar si privoščimo skodelico kave v kakšni prijetni kavarni.

Pogled na Rialto, eno največjih mravljišč v mestu iz trgovskega centra Fondaco dei Tedeschi. FOTO: Boris Šuligoj
Pogled na Rialto, eno največjih mravljišč v mestu iz trgovskega centra Fondaco dei Tedeschi. FOTO: Boris Šuligoj

Dan nadaljujemo z obiskom enega najbolj znanih beneških simbolov – Trga svetega Marka. Ogledamo si baziliko svetega Marka in dvignemo pogled na znameniti zvonik. Sprehodimo se po trgu in občutimo utrip mesta, ki je bilo nekoč središče Beneške republike. Ne izpustimo obiska Doževe palače, v kateri je bil sedež beneških vladarjev. V njej se lahko poučimo o bogati zgodovini tega območja.

Čas za kosilo

Za kosilo si privoščimo pristno beneško izkušnjo v eni od tratorij, kjer lahko pokusimo specialitete, kot so sardele »na šavor«, kakor rečejo pri nas v Istri, rižota s sipinim črnilom (it. risotto al nero di seppia) ali tradicionalna ribja juha. Lokalne dobrote seveda pospremimo s kozarcem beneškega vina za popolno kulinarčno doživetje.

Muransko steklo

Po kosilu se odpravimo na vožnjo po kanalih s tradicionalnim beneškim čolnom, gondolo, ali vodnim avtobusom, vaporettom. Vsekakor se ustavimo na otoku Murano, kjer bomo lahko občudovali nastajanje izdelkov iz čudovitega muranskega stekla. Nato se sprehodimo do slikovitega mosta dell'Accademia in si privoščimo popoldanski postanek v eni od kavarn ob vodi, od koder lahko opazujemo živahni vodni promet.

Beneška specialiteta

Zvečer si privoščimo romantično večerjo kje ob Velikem kanalu. Če radi preizkušamo nove jedi, naročimo slavna jetra po beneško (it. fegato alla veneziana), če pa so nam bližji bolj znani okusi, z morsko hrano ne bomo nič zgrešili. Večer naj se konča s sprehodom ob osvetljenih kanalih.

Drugi dan

Naslednji dan namenimo obiskovanju beneških muzejev in galerij. V Gallerii dell'Accademia bomo lahko občudovali umetniška dela slavnih beneških umetnikov, z Giorgionejem, Tizianom in Veronesejem vred. Za ljubitelje moderne umetnosti pa je odlična izbira galerija Peggy Guggenheim, saj gosti raznolike zbirke sodobnih umetniških del.

Beneška laguna FOTO: Boris Šuligoj
Beneška laguna FOTO: Boris Šuligoj

Beneški prigrizki

Za kosilo si spet privoščimo eno od lokalnih jedi, tokrat morda beneške prigrizke, imenovane cicchetti, ki so zelo podobni španskim tapasom. Beseda »cicchetti« izvira iz beneškega narečja in pomeni majhne porcije ali majhne grižljaje. Običajno jih pripravijo iz sestavin, kot so ribe, meso, sir, oljke, zelenjava in druge, postrežejo pa jih v barih, vinotekah in restavracijah. To je družabna jed, saj si zbrani za mizo delijo različne prigrizke med seboj. Ta tradicija poudarja okusne lokalne sestavine in raznolikost jedi. Za posladek si privoščimo tiramisu ali katero od značilnih beneških sladic, morda cremo fritto ali kar miške, fritule.

Popoldanski utrip

Sprehodimo se do mosta dell'Accademia, kjer bomo lahko uživali v čudovitem razgledu na Veliki kanal. Nadaljujemo po Dorsoduru in obiščemo cerkev Santa Maria della Salute, ki s svojo impresivno kupolo krasi beneško nebo. Za dodatno doživetje se lahko vkrcamo na vaporetto in se zapeljemo do otoka Giudecca, ki je manj oblegan s turisti in zato toliko bolj avtentičen.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije