Vulkan, ki bi svet potopil v temo: grožnja, na katero nismo pripravljeni
Leta 1815 je izbruh vulkana Tambora v Indoneziji povzročil globalno katastrofo, ki je postala znana kot »leto brez poletja«. Temperatura po svetu se je močno znižala, poljščine so propadle, nastopila je lakota, pandemija kolere se je razširila, umrli pa so desettisoči, piše CNN. Izbruh Tambore velja za najmočnejšega v zgodovini, vendar znanstveniki opozarjajo, da se lahko podoben dogodek ponovi.
Markus Stoffel, profesor podnebnih znanosti na Univerzi v Ženevi, opozarja, da ni vprašanje, ali bo do naslednjega množičnega izbruha prišlo, temveč kdaj. »Svet je danes bolj gosto naseljen in dodatno obremenjen zaradi podnebnih sprememb. Naslednji velik izbruh bo povzročil podnebni kaos, človeštvo pa na to ni pripravljeno,« pravi Stoffel.
Ohladitev, manj svetlobe in sprememba padavin
Med vulkanskim izbruhom v ozračje izbruhnejo lava, pepel in plini, vključno z ogljikovim dioksidom, ki planet segreva. Vendar je za podnebne spremembe še bolj pomemben žveplov dioksid. Ko ta plin doseže stratosfero, tvori drobne aerosolske delce, ki odbijajo sončno svetlobo nazaj v vesolje in hladijo površje planeta.
Čeprav bi ohlajanje planeta v času globalnega segrevanja lahko zvenelo kot pozitivna posledica, znanstveniki opozarjajo, da so realni učinki katastrofalni. Poleg uničenja bližnjih mest bi dolgotrajne posledice vključile hladnejše podnebje, zmanjšanje sončne svetlobe in spremembe padavin. Ti dejavniki bi resno ogrozili globalno proizvodnjo hrane in povzročili politične napetosti, morda celo vojne.
Množične migracije, stopnjevanje konfliktov
Hladnejše podnebje bi imelo uničujoče posledice za svetovno gospodarstvo in prebivalstvo. V ekstremnem scenariju, primerljivem z izbruhom Tambore, bi lahko ekonomska škoda v prvem letu presegla 3,6 milijarde dolarjev. Lakota in pomanjkanje virov bi povzročila množične migracije, politične konflikte in socialne nemire, opozarjajo strokovnjaki.
Hladnejše obdobje zaradi vulkanskega izbruha ne bi ponudilo trajne rešitve za globalno segrevanje. V nekaj letih bi se podnebje povrnilo na prejšnje stanje, medtem ko bi se emisije toplogrednih plinov nadaljevale.
Pozivajo h globalnim načrtom
Čeprav lokacije naslednjega velikega vulkanskega izbruha ni mogoče natančno napovedati, znanstveniki spremljajo nekatere najbolj aktivne regije, kot so Indonezija, kjer je največ vulkanov na svetu, in območje Yellowstone v ZDA. Yellowstone, ki je spal več sto tisoč let, bi ob izbruhu povzročil nepredstavljivo opustošenje.
Stoffel in drugi strokovnjaki pozivajo k razvoju globalnih načrtov za odziv na vulkanske izbruhe, da bi zmanjšali posledice takšnih dogodkov. Brez pripravljenosti bi človeštvo lahko utrpelo še večjo katastrofo, kot jo je povzročila Tambora leta 1815.
