Umetna inteligenca bo brala tudi novice
Roboti in umetna inteligenca postajajo vedno bolj priljubljeni, podjetja in družbe premikajo meje in poskušajo ugotoviti, na kakšne načine bi jih lahko uporabili, da bi si olajšali življenje, kaj novega ustvarili ali si zgolj potešili radovednost. Kalifornijski start up je tako ustvaril televizijske voditelje, ki so videti kot običajni, tako se tudi obnašajo, a so popolnoma virtualni.
»Zdelo se nam je zanimivo, da bi za gledalce ustvarili boljšo izkušnjo spremljanja televizijskih novic, in umetna inteligenca je za to idealna,« pravi Adam Mosam, eden od ustanoviteljev start upa, ki je prepričan, da bi ljudje veliko raje spremljali novice, izbrane prav zanje, kot običajne, pri katerih o vsebini odločajo uredniki.
Lahko nam je v pomoč
Kot poudarjajo poznavalci, lahko umetno inteligenco najbolje izkoristimo na področjih, kjer človeške napake povzročijo največ škode, pri delih, ki so za človeka nevarna, ter tistih, kjer je potrebno jasno in objektivno odločanje. Tudi v proizvodnji bi lahko imeli od nje veliko korist, saj ne bi bilo več potrebno delo v treh izmenah, nočno delo, ki velja za najbolj naporno, bi tako lahko prevzeli roboti. Te bi lahko tudi pošiljali v nevarna ali človeku neprijazna okolja, bodisi za potrebe reševanja bodisi raziskovanja.
»Družbena omrežja nam ponujajo oglase in novice na podlagi interesov, zakaj ne bi tega storili še s televizijskimi novicami? Mislim, da nisem edini, ki zvečer vklopi poročila, pogleda, kar ga zanima, nato pa preklopi program. Gledalcem našega programa tega ne bo treba početi,« dodaja Mosam.
Lahko prevaja novice in intervjuje
Umetna inteligenca, ki jo razvijata s kolegom Scottom Zabielskim, poleg tega lahko prevaja novice in intervjuje iz vseh mogočih jezikov v vse mogoče jezike, zgolj z znanjem programiranja lahko Mosam in Zabielski svoje »novinarje« pošljeta v vojna žarišča in oddaljene države ter tako prihranita čas in denar, ki bi bila potrebna za potovanje človeške ekipe.
Kljub temu da ima njuna zamisel veliko prednosti, predvsem logističnih in finančnih, pa se poraja vprašanje, koliko bodo gledalci tovrstnim novinarjem in voditeljem zaupali. Trenutno je namreč v Veliki Britaniji zaupanje v človeške voditelje informativnih oddaj na najnižji ravni v zgodovini, raziskava javnega mnenja je pokazala, da jim zaupa zgolj 42 odstotkov Otočanov, 16 manj kot leto prej. Večinoma so prepričani, da novinarji niso več nepristranski ter da prek njih z ljudmi manipulirajo politiki ali svetovne elite.
UI ne zmore vsega
Uporaba umetne inteligence ima tudi negativne plati. Skorajda neuporabna je denimo v kreativnih poklicih, saj je ustvarjalnost povsem človeška lastnost, ki se je ne da priučiti. Mnogi se bojijo tudi, da bo pomoč naprav in programov ljudi polenila, zmanjšala bi se lahko funkcionalna pismenost, saj bi, namesto da bi informacije poiskali sami, za to prosili umetno inteligenco. Ker ta deluje tako, da brska po bazah obstoječih podatkov in informacij, bi z njeno čezmerno uporabo zastal tudi tehnološki razvoj.
Psihologi menijo, da se bodo ljudje na umetno inteligenco manj navezali in bodo nanjo reagirali manj čustveno. »Do umetne inteligence ne moremo imeti enakega odnosa kot do osebe, ne čutimo enake povezave, zato menim, da jo bodo gledalci obravnavali kot bolj objektivno in nepristransko. Zato se lotevamo tega projekta, ne zato, ker menimo, da bi roboti delo opravljali boljše kot ljudje,« je še dodal Mosam.
