Tekma stoletja v iskanju cepiva

Več kot sto farmacevtskih podjetij in raziskovalnih inštitutov z vsega sveta v boju proti novemu koronavirusu.
Fotografija: Vsi si želijo, da bi dobili takšne stekleničke. FOTO: REUTERS
Odpri galerijo
Vsi si želijo, da bi dobili takšne stekleničke. FOTO: REUTERS

Medtem ko se v veliki večini azijskih in evropskih držav ter deloma tudi v Severni Ameriki razširjenost virusa sars-cov-2, povzročitelja bolezni covid-19, počasi izzveneva in države sproščajo ukrepe, s katerimi so se bojevale proti pandemiji, se oči svetovne javnosti zdaj obračajo proti znanstvenikom. Že ob začetku izbruha okužbe se je med raziskovalnimi inštituti, farmacevtskimi podjetji in državami vnela svojevrstna tekma, kdo bo prvi prišel do cepiva ali zdravila, s katerim bi kuga 21. stoletja postala zgolj navadna gripa.

Kot so pred nekaj dnevi zapisali v Deutsche Welle, je nemško združenje raziskovalnih in farmacevtskih podjetij doslej po svetu popisalo kar 115 projektov, s katerimi iščejo cepivo. Zanimivo je, da so istočasno v Svetovni zdravstveni organizaciji objavili, da je teh projektov trinajst manj, torej 102. Vsi ti znanstveniki so se v tekmi stoletja z vso močjo zagnali v iskanje cepiva ali zdravila. A obeti, da bomo kmalu dobili ustrezno zaščito, niso prav rožnati.


Glavni infektolog v Trumpovi vladi Anthony Fauci je pred dnevi izjavil, da lahko prvo učinkovito cepivo pričakujemo čez 12–18 mesecev, a doslej je časovni rekord v razvoju novega in varnega cepiva znašal štiri leta. Pričakovanja Faucija so zato precej optimistična. A po drugi strani poznavalci opozarjajo, da v zadnjem času denar, ki ga raziskovalni inštituti pri izdelavi novih cepiv po navadi zbirajo kar nekaj časa in se šele potem lotijo resnega dela, ni več tako velika ovira, zato se lahko tudi časovni okvir za izdelavo novega cepiva bistveno skrajša.

Za čimprejšnjo pridobitev cepiva ali zdravila je pomembno tudi to, da se v »dirko vključi čim več konj«, kot je za New York Times komentiral Peter Hotez, predstojnik tropske medicine na medicinski fakulteti univerze Baylor iz Teksasa.

V začetku leta 2022?

Kot še poudarjajo poznavalci, naj bi le manj kot deset odstotkov cepiv, za katere se odločijo, da jih bodo preizkusili v prvi klinični fazi preiskav, na koncu dobilo vsa uporabna dovoljenja za množično uporabo. Na srečo človeštva, dodajo, so se začele nekatere farmacevtske družbe in inštituti že pred leti ukvarjati s preučevanjem virusov sars in mers, ki sta prav tako koronavirusa. Virusa sarsa in sars-cov-2, slednji povzroča sedanjo epidemijo covida-19, sta si podobna v več kot 80 odstotkih, oba uporabljata proteinske oprijemke za boljši oprijem v celicah človeških pljuč, zato so mnogi raziskovalci tako hitro po razglasitvi pandemije lahko prešli v klinično preizkušanje kandidatov za novo cepivo. Vendar obstaja nevarnost, da bo veliko sedanjih poskusov propadlo iz enega samega razloga – zaradi hitenja in preskakovanja faz preizkušanja cepiva.

Sedež podjetja Moderna v bližini Bostona, kjer že testirajo cepivo. FOTO: REUTERS
Sedež podjetja Moderna v bližini Bostona, kjer že testirajo cepivo. FOTO: REUTERS

Robert van Exan, celični biolog iz Kanade, ki se že več kot tri desetletja ukvarja z razvojem cepiv, pravi, da prvih učinkovitih cepiv ne bo pred koncem prihodnjega leta ali celo v začetku leta 2022. A kljub vsemu ta vodilni kanadski znanstvenik pravi, da hitenje morda niti ni toliko napačno, lahko da se bo kateremu od številnih poskusov posrečilo in da bi lahko ob preskakovanju preizkusnih faz že prej dobili dobro cepivo.

Da bo cepivo na voljo šele konec prihodnjega leta, zatrjuje tudi Akiko Iwasaki, profesorica imunobiologije na medicinski fakulteti znane ameriške univerze Yale in raziskovalka medicinskega inštituta Howard Hughes. »Če bomo delali na konvencionalni način, ni nobenih možnosti, da bi ga dobili prej kot v 18 mesecih,« je za New York Times izjavila konec aprila. Podobno govorijo in opozarjajo mnogi drugi strokovnjaki in svetovalci.

Tri faze

Čeprav so ponekod preskočili fazo preizkušanja na živalih in že začeli testiranja na ljudeh, tudi to testiranje po tradicionalni metodi poteka v treh fazah. V prvi testirajo cepivo na vzorcu nekaj deset ljudi, v drugi se vzorec poveča na nekaj sto in v tretji, praviloma zadnji fazi, na nekaj tisoč ljudi. Velika večina ustanov in podjetij je šele v prvi fazi ali še pred njo.
Francoski farmacevtski gigant Sanofi napoveduje, da bo prvo fazo testiranja na ljudeh začel šele poleti, in pričakuje, da bi utegnili šele prihodnje leto dobiti cepivo za množično uporabo. Kot še opozarjajo strokovnjaki, je treba razlikovati med cepivom, ki bo uporabno za množično uporabo, in eksperimentalnimi cepivi. Medtem ko mora biti prvo dovolj varno in preizkušeno – in za to ustanove potrebujejo dovolj časa, da vidijo vse mogoče negativne posledice in jih lahko odpravijo –, pa je eksperimentalno cepivo lahko nared že to poletje, a uporabijo ga lahko le v visoko rizičnih skupinah ljudi, morda pri zdravstvenih delavcih, ki so izpostavljeni virusu.

Peterica v ospredju

Kot je mogoče zaslediti v svetovnih medijih, je doslej petim podjetjem oziroma raziskovalnim ustanovam uspelo narediti korak naprej pri razvoju cepiva. Ameriško biotehnološko podjetje Moderna je bilo med prvimi na svetu, že marca so začeli preizkušati svoje cepivo z oznako mRNA-1273. Kot so sporočili pred dnevi, so pri 45 ljudeh, ki so sodelovali v njihovi prvi fazi testiranja, našli protitelesa, kar naj bi kazalo, da so na izjemno dobri poti do učinkovitega cepiva.


Kitajsko podjetje CanSino je prvo na svetu, ki je s testiranjem svojega cepiva – nosi oznako Ad5-nCoV – prešlo v drugo fazo testiranja, poteka v Wuhanu, mestu v osrednji Kitajski, kjer naj bi bilo svetovno žarišče pandemije covida-19. Z napredkom se lahko pohvalijo tudi na znameniti britanski univerzi Oxford, kjer so minuli mesec začeli prvo fazo testiranja njihovega cepiva z imenom ChAdOx1 nCoV-19 na prostovoljcih. Prve analize so dokaj spodbudne, saj naj bi cepivo preprečevalo razvoj bolezni, niso pa še prepričani, ali je učinkovito proti možnosti širjenja okužbe. Vsekakor se je z raziskovalci iz Oxforda povezalo farmacevtsko podjetje AstraZeneka, ki ima sedež v drugi prestižni britanski univerzi, v Cambridgeu.


Tudi londonska univerza Imperial College je začela intenzivno razvijati cepivo, na ljudeh ga bodo testirali junija, da pa so njihovi poskusi obetavni, kaže tudi to, da je univerza od britanske vlade prejela že skoraj 40 milijonov evrov finančne spodbude za raziskave. Podobno kot Moderna je tudi ameriško podjetje Inovio prejšnji mesec začelo prvo fazo kliničnih preizkusov svojega cepiva pod imenom INO-4800 na 40 prostovoljcih.

O napredkih poročajo še iz Avstralije, Nemčije in Francije, vsekakor pa si bo človeštvo precej oddahnilo, ko bo tekma za cepivo končana. Upajmo, da kmalu.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije