Skrivnostna luknja v antarktičnem ledu
Leta2016 je v ledu v Weddllovem morju na Antarktiki nastala ogromna luknja, ki je bila dvakrat večja od Slovenije. Naslednje leto se je vrnila, nihče pa ni vedel, zakaj. Zdaj so znanstveniki v strokovni reviji Science Advances pojav, imenovan polinija, razložili s pomočjo predhodno prepoznanih dejavnikov in redke oblike transporta soli.
Odkrivanje skrivnosti
Polinija Maud Rise je bila največja v zadnjih 40 letih. Da bi razložili skrivnost, so znanstveniki za raziskovalne pomočnike uporabili morske slone, ki so jim na glavo pripeli posebne senzorje. Iz analize podatkov so ugotovili, da je polinija nastala kot posledica neobičajnih razmer v oceanu in epske nevihte. Več let pozneje je druga ekipa razlagi dodala še nekaj novih elementov.
Znanstveniki so se spraševali, zakaj so tako veliko polinijo videli petkrat na istem mestu – trikrat v 70. letih 20. stoletja in dvakrat v zadnjem desetletju –, medtem ko se drugod ni pojavilo nič tako velikega. Del odgovora je v velikem krožnem toku, znanem kot Weddllov vrtinec, ki je bil med letoma 2015 in 2018 nenavadno močan in je na površje dvignil plast slane tople vode iz globin. »Ta dvig pomaga razložiti, zakaj se je morski led tajal. A ko se led tajal, se površinska voda osveži, kar bi moralo ustaviti mešanje vode. Torej se je moralo zgoditi še nekaj drugega, da je polinija obstala. Od nekod je morala priti dodatna sol,« je povedal profesor Fabien Roquet z univerze v švedskem Göteborgu.
Leta 2018 so bili izpolnjeni nekateri pogoji, nujni za oblikovanje polinij, ne pa vsi – in v Weddllovem morju ni nastala velika luknja v ledu.
In prav morski sloni so v sodelovanju z avtonomnimi plovili poskrbeli za ključni dokaz: sol se je na površje dvignila v turbulentnih vrtincih, ko je morski tok tekel čez Maud Rise, podmorski greben, po katerem je polinija dobila ime. Polinija ni nastala neposredno nad tokom, ampak na njegovem severnem boku. Roquet in njegovi sodelavci to pripisujejo Ekmanovemu transportu, po katerem se voda premika pod pravim kotom na smer vetra, namesto da bi tekla pred njim.
»Ekmanov transport je bil manjkajoči element, ki je bil nujen za povečanje koncentracije soli ter mešanje soli in toplote proti površinski vodi,« je dejal soavtor študije, profesor Alberto Naveira Garabato z Univerze v Southamptonu. Tega pojava v prejšnjih raziskavah niso upoštevali.
