Rekordna vrednost bitcoina, Matej Lahovnik opozarja: Kar gre hitro gor, gre tudi hitro dol
Rekordno visoka vrednost bitcoina iz leta 2021 je bila po zadnjih podatkih presežena. V času poročanja je bitcoin presegel vrednost 68.791 ameriških dolarjev.
»Vlada popolna norost. Ko ljudje vidijo, da se nekje nekaj dogaja, da močno raste, želijo za vsako ceno sodelovati v tem procesu. Vsi se bojijo, da bi zamudili nekaj velikega,« je pojasnil Timo Lehes, soustanovitelj blockchain podjetja Swarm.
28. februarja je bitcoin prvič po dveh letih dosegel ceno, višjo od 60 tisoč ameriških dolarjev, vrednost kriptovalute pa se je v zadnjem mesecu povečala za več kot 40 odstotkov. Prejšnji rekord je znašal 68.789 ameriških dolarjev in je bil dosežen 10. novembra 2021.
Za preporod obstaja več razlogov
Prvi razlog je sprejetje bolj sproščene finančne politike na Kitajskem, ki je povzročilo povečane investicije, zlasti v bitcoine in delnice. Drugič, sklad Petra Thiela, tehnološkega mogotca in soustanovitelja PayPala, je v bitcoin vložil 200 milijonov dolarjev, tik preden je začel rasti. Takrat je bila cena pod 30.000 dolarji. Thiel je znan kot nasprotnik centralnih državnih bank, kriptovalute pa vidi kot alternativo denarnemu sistemu.
Kot tretje pa je programsko podjetje in kriptoinvestitor MicroStrategy konec leta 2023 napovedalo nakup bitcoina v vrednosti 615,7 milijona dolarjev. Konec februarja so jih kupili še za 155 milijonov dolarjev.
Skratka, rast bitcoina so povzročile visoke investicije močnih akterjev na kapitalskem trgu.
Ekonomist Matej Lahovnik je za Slovenske novice povedal: »Bitcoin in druge kriptovalute so visoko tvegane špekulativne naložbe, zato tudi njihova vrednost tako zelo niha. Tako kot je bitcoin dosegel rekordne vrednosti, se lahko tudi sesuje. V ozadju nihanj vrednosti kriptovalut je zapleten algoritem, ki ni transparenten, zato je povsem mogoče, da bomo v bližnji prihodnosti doživeli tudi še kakšen kripto zlom. Bitcoin je sicer eleganten način poslovanja za tiste, ki želijo skriti denarni tok oziroma poti denarja in premoženja.«
Zakaj so vlagali prav zdaj?
Komisija Združenih držav Amerike za vrednostne papirje in borzo je pred dnevi odobrila bitcoin ETF (vrsta investicijskega sklada, ki je tudi borzni produkt, tj. z njim se trguje na borzah), kar je odprlo vrata institucionalnim vlagateljem za zakonito sodelovanje na trgu kriptovalut. Zdi se, da so takšno odločitev pričakovali tudi veliki igralci.
A tisto, kar naj bi bila prelomna točka in zaradi katere se bo rast dvignila v višave, kakršnih za bitcoin še ni bilo, je skorajšnja t. i. razpolovitev.
Do zdaj je bilo 18 milijonov bitcoinov proizvedenih s procesom, imenovanim rudarjenje. »Rudarji« uporabljajo zmogljive računalnike za obdelavo transakcij. Dogodek razpolovitve, ki se zgodi na približno vsaka štiri leta, je v bitcoin kot kodo zapisal njegov ustvarjalec. To pomeni, da se bo število kovancev, ki jih rudar prejme kot nagrado za dokončanje vsakega izračuna, zmanjšalo s 6,25 na 3,125. To mehansko podraži proizvodnjo in zmanjša ponudbo.
S prepolovitvijo naj bi se torej število bitcoinov, ki prihajajo na trg, zmanjšalo, povpraševanje pa bo po vseh napovedih še naraščalo. Razmerje med ponudbo in povpraševanjem naj bi tako povzročilo dodatno rast cen.
Evropa proti bitcoinu
Cena je poskočila kljub omejitvam ameriških regulatorjev za največja kriptopodjetja, pa tudi nenehnemu skepticizmu, ki prevladuje v javnosti, opozarja Financial Times.
Prejšnji teden so uradniki Evropske centralne banke obsodili bitcoin, češ da je »prava vrednost bitcoina še vedno nič evrov«.
»Za družbo je ponavljajoč se cikel rasti in upada bitcoina strašljiv. Škoda bo ogromna. Trenutna cena kovanca ni kazalnik njegove vzdržnosti,« opozarjajo.
Vložite le toliko, kot si lahko privoščite izgubiti
Če vas mika, da bi v bitcoine vložili tudi sami, pa imejte v mislih, da lahko tudi veliko izgubite. Ekonomist Matej Lahovnik opozarja: »Marsikateri vlagatelj ima občutek, da lahko z vlaganjem v kripto hitro in enostavno zasluži, a v preteklosti smo imeli tudi že kripto zlome, kot je bila kripto valuta luna, ko je veliko ljudi izgubilo vse, kar so vložili. Dokler bo v sistem pritekal denar, bo kripto deloval, če pa bo naenkrat precej posameznikov zajela panika in se bodo želeli iz določene kriptovalute na hitro umakniti, se lahko pojavi tudi zlom, kot se je zaradi napake v algoritmu, ki je povzročila paniko, zgodilo pri luni. Če že ljudje vlagajo v kriptovalute, je moj nasvet, naj vložijo le toliko, kolikor jih ne bo preveč bolelo, če zneske izgubijo.«
»S klasično monetarno ekonomijo, gospodarstvom in borzami pa zaradi odsotnosti nadzora in regulacije poslovanja kriptovalute nimajo prav velike povezave, zato tudi ne predstavljajo tveganja za monetarni sistem kot celoto ampak le za tiste, ki s temi kriptovalutami poslujejo oziroma vanje vlagajo. Nekatere borze so sicer uvrstile v trgovanje tudi sklade, ki vlagajo v kriptovalute,« dodaja strokovnjak.
»Vlaganje v kriptovalute pa zagotovo ni primerna oblika kakšnega kratkoročnega ali dolgoročnega namenskega varčevanja. Kar gre hitro gor, lahko gre tudi hitro dol in v primeru kriptovalut gre za zelo tvegano špekulativno naložbo. Tako kot trenutno opazujemo kriptoveselico, ker kripto raste, bomo mogoče v prihodnosti tudi kakšen kripto zlom. Bolelo pa bo seveda le tiste, ki so del kripto veselice in ne bodo pravočasno izstopili,« zaključuje.
V kriptoindustriji ne manjka škandalov
Komisija za vrednostne papirje in borzo je novembra največjo kriptoborzo na svetu, Binance, kaznovala z rekordno 4,3 milijarde dolarjev kazni zaradi »nezadostne zaščite pred pranjem denarja« in zaradi kršenja mednarodnih sankcij.
Binanceov tekmec FTX je leta 2022 propadel, njegov ustanovitelj Sam Bankman-Fried pa je bil spoznan za krivega sedmih točk obtožnice goljufije in pranja denarja in mu grozi do 100 let zapora, če njegova pritožba ne bo uspešna.
Visoka poraba energije
Trenutni proizvodni strošek za bitcoin – predvsem električna energija, ki jo potrebujejo računalniki, ki delajo rudarske izračune – je po izračunu ameriške banke JPMorgan približno 27.000 dolarjev. Po razpolovitvi bo kratkoročno poskočil na okoli 50.000 $.
Nedavni skok je dvignil ceno bitcoinov precej nad proizvodne stroške, ti pa naj bi začeli padati kmalu po prepolovitvi. Manj učinkoviti rudarji bodo takrat verjetno obupali, starejši stroji bodo odšli v pokoj, s tem pa tudi proizvodni stroški.
Če se procesorska moč rudarjenja zmanjša za eno petino, se bodo znižali tudi proizvodni stroški in cena bitcoina bi se lahko vrnila na normalno raven.
