SREBRNIK
Odkrila zaklad, star več kot 1000 let
Ljubiteljska arheologa odkrila več kot tisoč let star srebrnik.
Odpri galerijo
Na nemškem otočku sredi Baltskega morja so arheologi odkrili na stotine srebrnikov, prstanov, zapestnic in ogrlic, za katere so strokovnjaki ocenili, da datirajo iz obdobja danskega kralja Haralda Gormssona, znanega tudi kot Harald Bluetooth (Modri zob, op. p.). Omenjeni vzdevek si je menda prislužil zaradi svojega zoba, v katerem mu je odmrl živec in je spremenil barvo v črno modro. Harald je Danski in Norveški kraljeval od leta 958 do svoje smrti leta 986. Njegov oče kralj Gorm Starejši je bil prvi vladar Danske, njegov sin pa je za časa svoje vladavine v deželo pripeljal krščansko vero.
Prvi kovanec sta januarja našla ljubiteljska arheologa, eden od njiju šteje komaj 13 let, v bližini vasi Schaprode. Za odkritje je hitro izvedel inštitut za arheologijo in na območju so začeli obsežna izkopavanja, ta pa so kmalu obrodila sadove. »Gre za največje najdišče tovrstnih kovancev v jugovzhodni baltski regiji,« je pred dnevi povedal tiskovni predstavnik inštituta, kjer so prva najditelja, Reneja Schoena in 13-letnega Luco Malaschnitschenka, pred tremi meseci, ko sta jim prinesla najdeni kovanec, prosili, naj informacijo še nekaj časa zadržita zase, kar sta tudi storila in arheologom tako dala dovolj časa, da so dokončali delo. »To je največje odkritje mojega življenja,« je dejal Schoen, ki je s kolegom za zabavo malce razkopaval po otoku, pomagala sta si z detektorjem kovin. Ta je na polju v bližini vasi Schaprode nekaj zaznal, a ko je Luca predmet pobral, je sprva mislil, da gre zgolj za star kovinski zamašek ali kaj podobno nezanimivega. Kljub temu sta fanta reč obdržala in očistila, takrat pa se jima je utrnilo, da gre za nekaj veliko bolj zanimivega in vrednega. Njune domneve so potrdili na inštitutu za arheologijo, kamor sta kovanec odnesla.
Kralj Harald, ki se je v zgodovino sicer zapisal zaradi dveh reči: ker je leta 958 združil Dansko in Norveško in zaradi svojega modro črnega zoba, je v legendah in sagah predstavljen v precej negativni luči, saj ga je kar dvakrat premagal švedski princ Styrbjörn Močni, ki mu je Harald moral dati svoje čete in povrhu še hčer, s katero se je švedski princ tudi poročil, drugič pa je šel za talca kar sam, a je kmalu pobegnil. Harald je imel kar tri žene, vsi zakoni so bili dogovorjeni, rodile so mu štiri otroke.
Prvi kovanec sta januarja našla ljubiteljska arheologa, eden od njiju šteje komaj 13 let, v bližini vasi Schaprode. Za odkritje je hitro izvedel inštitut za arheologijo in na območju so začeli obsežna izkopavanja, ta pa so kmalu obrodila sadove. »Gre za največje najdišče tovrstnih kovancev v jugovzhodni baltski regiji,« je pred dnevi povedal tiskovni predstavnik inštituta, kjer so prva najditelja, Reneja Schoena in 13-letnega Luco Malaschnitschenka, pred tremi meseci, ko sta jim prinesla najdeni kovanec, prosili, naj informacijo še nekaj časa zadržita zase, kar sta tudi storila in arheologom tako dala dovolj časa, da so dokončali delo. »To je največje odkritje mojega življenja,« je dejal Schoen, ki je s kolegom za zabavo malce razkopaval po otoku, pomagala sta si z detektorjem kovin. Ta je na polju v bližini vasi Schaprode nekaj zaznal, a ko je Luca predmet pobral, je sprva mislil, da gre zgolj za star kovinski zamašek ali kaj podobno nezanimivega. Kljub temu sta fanta reč obdržala in očistila, takrat pa se jima je utrnilo, da gre za nekaj veliko bolj zanimivega in vrednega. Njune domneve so potrdili na inštitutu za arheologijo, kamor sta kovanec odnesla.
Kralj Harald, ki se je v zgodovino sicer zapisal zaradi dveh reči: ker je leta 958 združil Dansko in Norveško in zaradi svojega modro črnega zoba, je v legendah in sagah predstavljen v precej negativni luči, saj ga je kar dvakrat premagal švedski princ Styrbjörn Močni, ki mu je Harald moral dati svoje čete in povrhu še hčer, s katero se je švedski princ tudi poročil, drugič pa je šel za talca kar sam, a je kmalu pobegnil. Harald je imel kar tri žene, vsi zakoni so bili dogovorjeni, rodile so mu štiri otroke.