SPACE X
Nov uspeh za Muska: razvijal bo lunarni modul
Družba SpaceX je premagala Blue Origin in Dynetics. Obe sta se na odločitev pritožili.
Odpri galerijo
Modul, ki ga je ponudil Elon Musk, je najcenejši, po mnenju mnogih pa tudi najboljši. FOTO: Brian Snyder/Reuters
Kot je pred časom objavila ameriška uprava za letalstvo in vesolje (Nasa), bo novo lunarno vesoljsko ladjo gradila družba SpaceX, kjer ima glavno besedo lastnik, glavni konstruktor in znameniti inovator Elon Musk.
Za SpaceX je to velik uspeh, saj je premagala dva znamenita tekmeca, družbo Blue Origin, ki je v lasti najbogatejšega zemljana Jeffa Bezosa, ter družbo Dynetics. V glavnem zato, ker je program SpaceX najcenejši.
Družbi, ki sta izgubili, sta se na izbiro sicer že pritožili, Bezos se je po pomoč obrnil celo na ameriški senat, kjer mu je Marie Cantwell prek programa Endless Frontiers (Meje brez konca) odobrila deset milijard dolarjev, namenjenih za razvoj lunarnega modula. Kongres o financiranju programa še ni odločal, a možnosti, da bi tako visok znesek tudi odobrili, so male. Mnogi so prepričani, da je prav Bezosov program najslabši od treh, in da si je Musk zmago na izboru brez dvoma zaslužil, saj da je njegov program ne le najcenejši, temveč tudi najbolj napreden.
Lani je Nasa omenjenim družbam poslala pogodbe za razvoj lunarne vesoljske ladje, ki bi omogočala pristanek človeka na našem naravnem satelitu. Od vsake od njih je Nasa pričakovala, da bo razvila inovativen sistem, ki bi bil pomemben del programa Artermida. Z njim bodo Američani na Luno ponovno poslali človeka, v sklopu programa naj bi na njeni površini pristala tudi prva ženska in prvi temnopolti zemljan.
Najbolj se je, kot rečeno, izkazal SpaceX, na Luni pa bo pristalo njeno plovilo, imenovano Starship, ki ga podjetje razvija že nekaj časa. Naloga je pomembna in zahtevna, saj Nasa upa na uspeh in vse prelaga na pleča te ene izbrane družbe, rezervne izbire ni. Na enak način so že izbirali tudi pri izdelovalcu lunarnega modula programov Apollo. Takrat je je čast pripadla družbi Grumman, ki je za razvoj modula porabila 23 milijard ameriških dolarjev.
Starship bo veliko cenejši, ocenjujejo, da bi za izdelavo porabili 2,9 milijarde dolarjev (2,47 milijarde evrov). Modul bo enostopenjski in visok skoraj 30 metrov, bolj prostoren, v njem bo mogoče spraviti različen tovor, bo pa tudi ponovno uporabljiv. Deloval bo na relaciji med orbito Lune in njenim površjem, do nje pa bodo astronavti pripotovali z raketo SLS in vesoljsko ladjo Orion. S slednjo se bodo tudi vrnili na površje Zemlje. Američani so človeka sicer nazadnje poslali na Luno leta 1972, ko je tja poletel Apollo 17. Cilj, da bi podvig ponovili leta 2024, je postavil nekdanji ameriški predsednik Donald Trump, a je bil po mnenju strokovnjakov preveč optimističen. Realizacija se bo najverjetneje premaknila za nekaj let v prihodnost, še posebno ker je družba SpaceX znana po zamudah.
Pri Nasi upajo, da bo Starship tudi odskočna deska za morebitno vzpostavitev stalne postojanke na Luni, od koder bi lahko lažje in bolje raziskovali vesoljske globine ter nekoč morda poslali posadko tudi na Mars.
Tako naj bi bil videti Starship. FOTO: Press Release/spacex
2,9 milijarde dolarjev bo stal projekt podjetja SpaceX.
Družbi, ki sta izgubili, sta se na izbiro sicer že pritožili, Bezos se je po pomoč obrnil celo na ameriški senat, kjer mu je Marie Cantwell prek programa Endless Frontiers (Meje brez konca) odobrila deset milijard dolarjev, namenjenih za razvoj lunarnega modula. Kongres o financiranju programa še ni odločal, a možnosti, da bi tako visok znesek tudi odobrili, so male. Mnogi so prepričani, da je prav Bezosov program najslabši od treh, in da si je Musk zmago na izboru brez dvoma zaslužil, saj da je njegov program ne le najcenejši, temveč tudi najbolj napreden.
SpaceX znan po zamudah
Lani je Nasa omenjenim družbam poslala pogodbe za razvoj lunarne vesoljske ladje, ki bi omogočala pristanek človeka na našem naravnem satelitu. Od vsake od njih je Nasa pričakovala, da bo razvila inovativen sistem, ki bi bil pomemben del programa Artermida. Z njim bodo Američani na Luno ponovno poslali človeka, v sklopu programa naj bi na njeni površini pristala tudi prva ženska in prvi temnopolti zemljan.
Spor traja že 17 let
Da se Elon Musk in Jeff Bezos ne marata, ni nobena skrivnost, Musk je tekmeca v javnosti že večkrat obtožil, da nima lastnih idej in vse zgolj ponavlja za njim. Njun spor naj bi se začel leta 2004, ko sta se dobila na kosilu, da bi se pogovorila o idejah za izdelavo raket, ki bi jih bilo mogoče ponovno uporabiti. Takrat sta že imela vsak svoje vesoljsko podjetje, Musk pa je Bezosu zameril, ker menda ni poslušal njegovih nasvetov. Takrat sta se njuni poslovni poti ločili in nikoli več nista niti poskušala sodelovati.
Da se Elon Musk in Jeff Bezos ne marata, ni nobena skrivnost, Musk je tekmeca v javnosti že večkrat obtožil, da nima lastnih idej in vse zgolj ponavlja za njim. Njun spor naj bi se začel leta 2004, ko sta se dobila na kosilu, da bi se pogovorila o idejah za izdelavo raket, ki bi jih bilo mogoče ponovno uporabiti. Takrat sta že imela vsak svoje vesoljsko podjetje, Musk pa je Bezosu zameril, ker menda ni poslušal njegovih nasvetov. Takrat sta se njuni poslovni poti ločili in nikoli več nista niti poskušala sodelovati.
Najbolj se je, kot rečeno, izkazal SpaceX, na Luni pa bo pristalo njeno plovilo, imenovano Starship, ki ga podjetje razvija že nekaj časa. Naloga je pomembna in zahtevna, saj Nasa upa na uspeh in vse prelaga na pleča te ene izbrane družbe, rezervne izbire ni. Na enak način so že izbirali tudi pri izdelovalcu lunarnega modula programov Apollo. Takrat je je čast pripadla družbi Grumman, ki je za razvoj modula porabila 23 milijard ameriških dolarjev.
Nasa namerava v kratkem na Luno znova poslati posadko, prvo po letu 1972.
Starship bo veliko cenejši, ocenjujejo, da bi za izdelavo porabili 2,9 milijarde dolarjev (2,47 milijarde evrov). Modul bo enostopenjski in visok skoraj 30 metrov, bolj prostoren, v njem bo mogoče spraviti različen tovor, bo pa tudi ponovno uporabljiv. Deloval bo na relaciji med orbito Lune in njenim površjem, do nje pa bodo astronavti pripotovali z raketo SLS in vesoljsko ladjo Orion. S slednjo se bodo tudi vrnili na površje Zemlje. Američani so človeka sicer nazadnje poslali na Luno leta 1972, ko je tja poletel Apollo 17. Cilj, da bi podvig ponovili leta 2024, je postavil nekdanji ameriški predsednik Donald Trump, a je bil po mnenju strokovnjakov preveč optimističen. Realizacija se bo najverjetneje premaknila za nekaj let v prihodnost, še posebno ker je družba SpaceX znana po zamudah.
Pri Nasi upajo, da bo Starship tudi odskočna deska za morebitno vzpostavitev stalne postojanke na Luni, od koder bi lahko lažje in bolje raziskovali vesoljske globine ter nekoč morda poslali posadko tudi na Mars.
