MEGALOMANIJA

FOTO: Oživljanje Hitlerjevega gigantskega projekta

Objavljeno 14. oktober 2019 10.16 | Posodobljeno 14. oktober 2019 10.39 | Piše: Veso Stojanov

Velikanski hotelski kompleks Prora na otoku Rügen šele v zadnjem času dobiva vlogo, za katero je bil zgrajen.

FOTO: arhiv
Na otoku Rügen v Baltskem morju so v 30. letih po ukazu Adolfa Hitlerja zgradili tako imenovani Kolos Prora, velikanski hotelski kompleks, dolg približno pet kilometrov, ki je bil v tistem času zagotovo največji na svetu. Leži v zalivu Prorer Wiek, ki ga imajo mnogi v Nemčiji za enega najlepših zalivov na otoku Rügen, kjer je tudi nacionalni park Jasmund, znan je predvsem po slikovitih klifih iz krede, ki jih je Unesco zaščitil.

Zasnovo za Hitlerjev gigantski hotelski kompleks je naredil arhitekt Clemens Klotz, megalomanski načrt pa je vseboval nastanitev za najmanj 20.000 ljudi, v njem je moralo imeti vseh 10.000 sob pogled na morje, vse skupaj pa se je odvijalo v okviru nacistične organizacije Kraft durch Freude – KdF (Moč skozi veselje). Prav Kolos Prora je poleg stadiona v Nürnbergu, kjer so potekali znani shodi nacistične stranke, največji gradbeni dosežek Hitlerjevega režima.

Skrb za oddih

image
Kompleks je dolga leta propadal. FOTO: Wikipedia
KdF je bil največja, v današnjih časih bi rekli državna turistična organizacija, ki je skrbela za oddih in sprostitev Nemcev. Bila je sestavni del Nemške delavske fronte (Deutsche Arbeitsfront), nacistične sindikalne organizacije, in njena osnovna naloga je bila promocija nacionalsocializma delavskim množicam in z dejavnostmi poskrbeti, da bo običajni človek čim manj občutil razslojenost družbe.

ljudi bi lahko dopustovalo v Prori.


Pod okriljem KdF so potekali plesni tečaji, igre, knjižnice, izleti in počitnice. Posebne križarke, med katerimi je bila zagotovo najbolj znana Wilhelm Gustloff, so bile posebej izdelane za potrebe KdF, ki je dokaj hitro, zaradi svoje dejavnosti, prerasel v eno največjih nacističnih organizacij. Leta 1934 je organiziral počitnice za 2,3 milijona Nemcev, leta 1938 pa za že več kot 10 milijonov. Omeniti velja tudi to, da je bila ena od nalog KdF priskrbeti avtomobil, ki bi si ga lahko privoščilo čim več ljudi. Tako je nastal program za izdelavo KdF – avtomobila, ki je pozneje postal bolj znan kot ljudski avto – priljubljeni Volkswagnov hrošč.

Primer megalomanije

image
To je bil največji in najdaljši hotelski kompleks na svetu. FOTO: Guliver/Getty Images
Če se vrnemo na otok Rügen – hotelski kompleks Prora je tipični primer nacistične megalomanije. Začeli so ga graditi leta 1936 in ga dokončali malo pred izbruhom druge svetovne vojne leta 1939. Čeprav je bil mišljen kot največje počitniško mesto na svetu, pa Kolosa Prora nikoli niso uporabljali za prvotni namen. Po izbruhu vojne so namreč v sobe namesto turistov namestili enote nemške vojaške policije, v bližini so imeli vadbišče, po vojni so vanj vselili pripadnike vzhodnonemške armade, po združitvi obeh Nemčij pa še vojake združene Nemčije. Sicer le za kratek čas, kajti zelo kmalu so gromozanski hotelski kompleks uvrstili med objekte zgodovinske vrednosti in posamezne dele preuredili v muzej, prostore za umetnike in naključne popotnike, a večina najdaljšega hotela na svetu je propadala vse do pred par leti, ko so posamezne dele hotelskega kompleksa začeli prodajati posameznim investitorjem. Pravzaprav so po tem, ko se je iz zgradb umaknila vojska, najprej hoteli narediti nekakšen spominski center, mešanico hotelov, izobraževalnih in kulturnih centrov, domov za druženje in ostarele državljane. A ker je bil ta načrt preveč kompleksen, tudi v finančnem smislu, se je nemška zvezna vlada odločila, da bo vse skupaj prodala in se tako razbremenila odgovornosti. Tako so jo prodali po delih.

Hotel in luksuzna stanovanja

image
Klifi iz krede na otoku Rügen. FOTO: www.ruegen.de
Blok številka ena so kupila nepremičninska podjetja in prvotnega 12,5 kvadratnega metra velike sobe za dve osebi s skupnimi toaletnimi prostori preuredili v luksuzna počitniška stanovanja z balkoni. Kmalu so jih pokupili ljudje iz Berlina, Hamburga, bližnjega Rostocka in drugih severnonemških mest, saj so jih preuredili po okusu in potrebah bogatejših Nemcev. Te poteze niso z veseljem sprejeli v bližnjih turističnih krajih Binz in Sassnitz, ker od obnavljanja Hitlerjevega gigantskega hotelskega kompleksa ne bodo imeli prav veliko koristi. Nepremičninarji pa si manejo roke, saj so z reklamnimi gesli kot »Luksuzno počitniško domovanje v neokrnjeni naravi neposredno ob eni najlepših nemških peščenih plaž« dokaj hitro privabili dovolj kupcev.

Pri obnovi še posebno pazimo, da ustvarimo nekaj novega, kar ljudi ne bo spominjalo na preteklost, temveč ravno nasprotno, jih usmerjalo v prihodnost.


Blok dva so preuredili v luksuzen hotel z lepotilnimi saloni in vsem drugim razkošjem, ki spada poleg, tretjega prav zdaj obnavljajo in preurejajo v nov kompleks počitniških stanovanj, naslednjega, štirico, prav tako obnavljajo in bo poleg počitniških stanovanj imel vrsto vzdrževanih stanovanj za starejše osebe, v petem pa je že največji mladinski hostel na svetu.
V zgodovinskem centru Prora, kjer so nacisti hoteli zgraditi koncertno dvorano, kinodvorane ter druge prostore za druženje, načrtujejo gradnjo supermarketa, ordinacijo za zdravnike in druge servisne dejavnosti.

Spomin in prihodnost

image
Ladja Wilhelm Gustloff, ki je bila v lasti KdF. FOTO: Bundesarhiv-Bild
Preteklost Prore, njena arhitektura in sedanja obnova, za katero skrbijo zlasti zasebni investitorji, vse skupaj je za mnoge precej kontroverzno. Nekaterim se zdi zaradi njene preteklosti – ne nazadnje so med drugo svetovno vojno v njem živeli nekateri največji zločinci – precej depresiven kraj, drugim je všeč, da so ga z obnovo ohranili pri življenju in po umiku nemške vojske ni propadel. Spet tretjim se zdi, da je posrečena kombinacija preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, saj v okviru Spominskega centra Prora, v katerem deluje tudi muzej, ponujajo zgodovinske obhode kompleksa z vsemi potrebnimi razlagami, kaj vse se je z nekoč najdaljšim hotelom na svetu dogajalo v zadnjih 70 letih. Ti zagovarjajo tezo, da je Prora, čeprav je na neki način največja še obstoječa gradbena relikvija nacizma, tudi priložnost, da se ljudje tukaj podrobneje seznanijo z ideologijo nacionalsocializma. Ne nazadnje, pravijo, Nemčija je polna zgodovinskih spomenikov, zakaj ne bi imela še enega. Pa še tega obnovljenega in uporabnega.

Prav Kolos Prora je poleg stadiona v Nürnbergu, kjer so potekali znani shodi nacistične stranke, največji gradbeni dosežek Hitlerjevega režima.


»Neokrnjena narava v okolici Prore zanesljivo pomaga pozabiti njeno temno preteklosti,« je pred časom novinarju britanskega dnevnika Guardian razlagala Elisa Weizmann, tiskovna predstavnica podjetja IrisGerd Immobilien, ki obnavlja in prodaja počitniška stanovanja v Prori. »Pri obnovi še posebno pazimo, da ustvarimo nekaj novega, kar ljudi ne bo spominjalo na preteklost, temveč ravno nasprotno, usmerjalo v prihodnost.«

Najbolj absurdno pri tem je, da ne glede na to, da bo Kolos Prora sčasoma postal še eno moderno turistično središče, šele po 70 letih dobiva tisto vlogo, zaradi katere je bil zgrajen. Kraj množičnega turizma, le da v malce drugačni in posodobljeni različici Hitlerjevega razumevanja sprostitve državljanov.
Deli s prijatelji