Zima bo toplejša kot običajno

Ponekod so najvišje dnevne temperature zraka skočile nad 15 °C, tudi v visokogorju je toplo. Pretekli vikend so bile za okoli 10 °C višje od običajnih za ta čas. V zadnjem mesecu so krepko presegle dolgoletno povprečje, od začetka decembra do prve dekade januarja so bile v Ljubljani višje kar za 1,8 °C, v Celju za 2,6 °C, v Murski Soboti pa za 3 °C.
Tudi tla so izjemno namočena. V osrednji Sloveniji je v zadnjem mesecu padlo 240 mm dežja, 2,5-krat več, kot je običajno za ta čas. V severozahodni Sloveniji je bilo v tem času celo za trikrat več dežja.

Lanski januar

Ob letošnjem toplem januarju se spomnimo lanskega. Prinesel je zelo nizke temperature. Nazadnje je bil tako mrzel pred 30 leti, leta 1987. Kljub mrazu je ob prehodu vremenske fronte v petek, 13. januarja, najprej deževalo in šele nato snežilo. Marsikje je zato najprej nastala poledica, sneg, ki je zapadel v drugi polovici dneva, pa je obležal do konca meseca. To je bil edini sneg po nižinah v vsej zimi.
Mrzlemu januarju je sledil niz pretoplih mesecev, in sicer od februarja do vključno avgusta. Zelo topel je bil marec, april pa je kljub sicer pretoplemu vremenu med 21. in 22. prinesel izrazito pozebo.

Letošnja zima zgodnja

Zima 2017/18 se je v gorah začela zgodaj. December je v visokogorju prinesel zelo debelo snežno odejo. Tudi v nižinah je nekajkrat snežilo, največ snega je zapadlo v noči na 9. december, in sicer od 10 do 25 cm. Žal je hitro sledila izrazita odjuga, spremljal jo je viharen južni do jugozahodni veter, ki je povzročil precej škode. Vodotoki so med 11. in 16. decembrom močneje porasli in ponekod poplavili.
Toplo vreme zmanjšuje višino snežne odeje v visokogorju, v Zgornjesavski dolini je je okrog 30 cm, na Kredarici pa malo nad tri metre. Snežna odeja se hitro seseda in nižje tudi tali. Sezonske napovedi za jugovzhodno Evropo iz novembra 2017 kažejo, da bo zima na območju Balkanskega polotoka, obalah vzhodnega Mediterana in zalednih regij toplejša kot običajno. Več padavin kot običajno kaže le v severnih predelih JV Evrope, drugod značilnega signala ni.

Pomanjkanje mraza

Januarska toplota in zadostna vlažnost tal sta sprožili fiziološko aktivnost nekaterih rastlin. Prebudile so se prve spomladanske rastline, kot so trobentice, zvončki, odpirajo se brsti borovnic in lesnatih trajnic. Razmere za prezimovanje rastlin niso ugodne, saj jih lahko morebiten prihod hladnega vremena poškoduje. V začetku zime sadna drevesa najprej preidejo fazo fiziološkega mirovanja, za kar je potrebna določena vsota temperatur pod + 5 °C (za jablane od 45 do 60 dni, za hruške 45 ali češnje od 30 do 45 dni). Ta odmerek mraza je potreben za normalno rast in cvetenje v naslednji vegetacijski dobi. V tem času nastanejo pod vplivom mraza pomembne kakovostne spremembe v brstih. Če je zima mila in brsti niso dovolj dolgo izpostavljeni nizkim temperaturam, nastanejo motnje, ki se kažejo v zapozneli vegetaciji, slabi olistanosti dreves ter neenakomernem razvoju cvetnih brstov. V zimskem mirovanju korenina raste najbolj intenzivno, kar bo pozneje, ko se začne vegetacija, ugodno vplivalo na razvoj nadzemnih organov.