OGRAJA

Veste, kaj se od torka dalje dogaja na naši južni meji?

Ograja na slovenski meji je bila dolgo časa kamen spotike.
Fotografija: Ograjo se je postavljalo leta 2017. FOTO: Marko Feist Slovenia Feist Marko
Odpri galerijo
Ograjo se je postavljalo leta 2017. FOTO: Marko Feist Slovenia Feist Marko

Notranje ministrstvo je nedavno s podjetjem Minis sklenilo pogodbo za odstranitev panelne ograje na meji s Hrvaško. Dela so začeli v torek. Na območju nekdanjih mejnih prehodov Osilnica in Jelšane sta si začetek del ogledala notranji in obrambni minister, Boštjan Poklukar in Marjan Šarec. Ta je dejal, da je to velik dan zlasti za prebivalce.

Notranji minister Poklukar je v izjavi za medije ocenil, da je bil že čas, da so začeli z odstranjevanjem tudi panelne ograje, »saj v tem trenutku več ne služi tistemu, za kar je bila postavljena«. Pri tem verjame, da bo Hrvaška, tako kot je to do njenega vstopa v schengen počela Slovenija, uspešno varovala zunanjo scengensko mejo, Slovenija pa ji je pri tem pripravljena pomagati.

Poleg panelne ograje je mejo s Hrvaško varovala tudi žična ograja, ki jo je Slovenija začela odstranjevati julija lani. Dela izvaja Slovenska vojska. Po besedah obrambnega ministra Marjana Šarca so do zdaj odstranili 136 kilometrov žične ograje, ostaja jih še 10 kilometrov, kar bo predvidoma končano v roku treh mesecev. Gre predvsem za žično ograjo na območju Črnomlja, Jelšan, Ilirske Bistrice in Dragonje.

Osilniška županja Alenka Kovač je ocenila, da je to »krasen dan« za njihovo občino in njene prebivalce. Opozorila je, da je ograja v občini ovirala zlasti turizem, ki je še edina dejavnost v njihovi majhni občini, ki še ima perspektivo. Slednje se ji zdi še posebej pomembno potem, ko je Hrvaška vstopila v schengen in je tako sproščen prehod med obema državama. Njena želja sicer je, da bi en majhen del ograje ostal, da bi ga lahko predstavljali turistom in da jih bo spominjal, kakšno je bilo življenje, ko je bila na meji ograja.

S postavljanjem panelne ograje je sicer začela vlada Mira Cerarja. Poklukar ocenjuje, da je kot »začasna tehnična ovira odigrala svojo vlogo pri varovanju shengenske meje, nenazadnje je šlo za zaupanje celotne EU, da je Slovenija k varovanju zunanje meje pristopila odgovorno«. »Zato vseeno menim, da je šlo za projekt, ki je imel strokovno podlago,« je dejal.

Za podiranje ograje imajo po besedah Poklukarja letos v proračunu 1,7 milijona evrov, sredstva v ta namen so zagotovljena tudi v proračunu za leto 2024, v kolikor pa se bo izkazalo, da odstranjevanje poteka hitreje, bodo sredstva prerazporedili. Vesel je tudi, da so občinam izplačali predvidene odškodnine.

Ujetih veliko tihotapcev migrantov

Odstranjena ograja bo po njegovih besedah namenjena za nacionalno varnost oz. potrebe ministrstev za notranje zadeve in za obrambo. Nekateri domačini so sicer upali, da jim bo država ograjo odstopila za ograditev domov in pašnikov, kar pa je Poklukar v nasprotju z nekaterimi obljubami v preteklosti ocenil kot nemogoče. »Ograja je del državne premičnine in namenjena za potrebe obeh ministrstev. Tukaj moram žal domačine razočarati,« je dejal.

Država sicer glede na prvotne, lanske obljube z odstranjevanjem ograje zamuja. Poklukar je zagotovil, da bo žična ograja odstranjena najpozneje do konca leta, panelna pa najpozneje prej kot v dveh letih. Ocenil je še, da Slovenija tudi po vstopu Hrvaške v schengensko območje uspešno obvladuje migrantske tokove, le da na nekoliko drugačen način kot prej. V letošnjem letu je policija ujela že več kot 110 tihotapcev migrantov. Pri tem intenzivno sodeluje s policijami držav na zahodnem Balkanu. V za namen bo junija tudi obiskal notranjega ministra BiH, je povedal.

Odkar je Hrvaška v schengnu, je po besedah Šarca v drug režim delovanja vstopila tudi Slovenska vojska. »Po novem nam nujno potrebnih sil več ni treba imeti na južni meji in jih bomo lahko tako uporabili drugje in za tisto, kar je njihovo temeljno poslanstvo,« je povedal.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije