Stavki se v bolnišnicah pridružuje večina zdravnikov, delo poteka v omejenem obsegu
Zdravniki in zobozdravniki danes zaradi neuresničenih zavez vlade iz že sklenjenih sporazumov opozorilno stavkajo. Stavka bo trajala do 21. ure.
Današnji opozorilni stavki zdravnikov in zobozdravnikov se po ocenah predstavnikov Fidesa v UKC Maribor ter nekaterih bolnišnicah pridružuje velika večina zdravnikov. Delo v skladu s stavko poteka v omejenem obsegu, nekaj operacij je bilo odpovedanih. Zgodilo se je tudi, da se zaradi stavke kakšen bolnik ni udeležil naročenega pregleda.
V ptujski bolnišnici so stavkajoči zdravniki ob 8. uri opravili zbor zaposlenih. Kot je za STA povedal vodja sindikata Fides v zavodu Borut Kostanjevec, se ga je udeležilo 35 kolegov od skupaj 60 zaposlenih zdravnikov. Ker je kar veliko zdravnikov trenutno odsotnih in se zbora niso mogli udeležiti, ocenjujejo, da se je stavki pridružila velika večina njihovih zdravnikov.
V Splošni bolnišnici Celje je zbor stavkajočih potekal med 9. in 10. uro. Po besedah sindikalne zaupnice Fidesa v tej bolnišnici Mateje Grat so zdravniki večinsko podprli stavko in se tudi udeležili zbora zdravnikov. Zdravniki so sicer po njenih besedah razporejeni na svoja delovišča po razporedu, okrepljena je zasedba v urgentnem centru, saj, kot je dejala, nujnim situacijam oz. nujnim bolnikom namenjajo posebno pozornost. Po ambulantah pa opravljajo vse storitve, ki so v skladu z zakonom.
V UKC Ljubljana, kjer so se podobno kot še v več drugih bolnišnicah zbrali ob 8. uri, jih je nagovoril tudi predsednik sindikata Fides Damjan Polh. »Ponosen sem, da vidim polno dvorano. Hvala za podporo,« je dejal.
Podatkov o tem, koliko zdravstvenih storitev je bilo odpovedanih, ni.
Na Zdravniški zbornici Slovenije so izrazili podporo stavki zdravnikov. Zahteve za ureditev delovnih razmer zaposlenih v zdravstvu so po njihovih navedbah upravičene, saj je to vitalno za ohranitev javnega zdravstvenega sistema. Pozvali so k čim hitrejšemu iskanju ustreznih rešitev, ki bodo predvsem v korist uporabnikov javnih storitev.
»Zdravniki smo v stiski tako kot pacienti. Delamo preveč, prekomerno, smo utrujeni, zanemarjamo družine. Čas je, da umirimo naše delo,« je na zboru v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana poudaril Polh. Vlado je pozval, naj omogoči, da bodo v javnem zdravstvenem sistemu zadovoljni, da jih bo dovolj.
Ob stavki zdravnikov se je oglasila tudi predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović, ki meni, da se bo stavka obrestovala. Dodala je, da se nekaj mora spremeniti, da bo javno zdravstvo obstalo. Ugotavlja, da je Slovenija ena od držav, ki imajo najmanjši delež zaposlenih ljudi v zdravstvu in socialnem varstvu, kar pomeni, da delovne razmere niso najboljše.
Na vprašanje, kako danes poteka delo na infekcijski kliniki, je odvrnila, da ne poteka bistveno drugače kot sicer, saj obravnavajo takšne bolnike, ki zdravniško obravnavo nujno potrebujejo. Dejala je še, da se zdravniki zavedajo, da je stavka zadnji ukrep, in bi si želeli, da to dojamejo tudi odločevalci in da čim prej sedejo za isto mizo. Pravi, da bi, čim bi bilo možno, da se začnejo spet normalno pogovarjati, najverjetneje od stavke odstopili.
Specializant Rok Strle je ob robu zbora zdravnikov v UKC Ljubljana za medije poudaril, da so zdravniki preobremenjeni, problem pa je najti tudi menjave in koristiti bolniški stalež. »Butasto se počutiš, ker opozarjaš na stvari, ki so določene z zakonom,« je poudaril.
Strle je še dodal, da pri stavki ne gre le za zdravnike, temveč da so v zadnjem času dale odpoved tudi nekatere medicinske sestre, ki jih bo težko nadomestiti.
Civilna iniciativa Glas ljudstva, ki se z zdravniško stavko ne strinja, pa bo popoldne v središču Ljubljane pripravila drugo t. i. opozorilno stavko pacientov. Predstavnik iniciative Dušan Keber je odločitev zdravnikov in zobozdravnikov za stavko označil kot neutemeljeno in neetično, saj so se ob vseh ugodnostih, ki so jih izpogajali v preteklosti, čakalne dobe podaljšale.
V času stavke le najnujnejše storitve
V času stavke bodo v zdravstvu opravljali zgolj storitve, katerih opustitev bi v kratkem času vodila v nepopravljivo hudo okvaro zdravja ali smrt, le za nosečnice, otroke in starejše bodo opravljali tudi nenujne storitve. Za večino zdravstvenih storitev bo sicer veljal enak razpored kot ob praznikih.
Fides: dialoga z vladne strani ni
V Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Fidesu so v ponedeljek do večera čakali na morebitni odziv vladne strani, ki po besedah predsednika Fidesa Damjana Polha »v letu in pol ni naredila prav nič za to, da bi javni zdravstveni sistem imel neko perspektivo v tej državi«. V Fidesu poudarjajo, da lahko konflikt rešijo le z dialogom, ki pa ga z vladne strani ni.
Vlada je v ponedeljek pozno zvečer na dopisni seji le imenovala pogajalsko skupino, ki jo vodi višji sekretar na ministrstvu za javno upravo Mirko Stopar. A v Fidesu so že pojasnili, da zgolj začetek pogajanj ne bo dovolj, da bi odpovedali nadaljevanje stavke, ki naj bi trajala od 15. januarja do preklica.
Razlogi za zdravniško stavko
Glavni razlog za zdravniško stavko, ki so jo v Fidesu napovedali 18. decembra lani, je neuresničitev vladnih zavez iz že podpisanih sporazumov. Gre za zamik pri oblikovanju plačnega stebra za zdravstvo, s katerim naj bi uredili specifike dela zdravnikov, medicinskih sester in drugih zdravstvenih sodelavcev, delu in zahtevnosti zdravstvenih poklicev pa naj bi bila prilagojena tudi plačna lestvica. Prav tako zahtevajo odpravo plačnih nesorazmerij, ki so nastala po posegu v plačni sistem, ko so se plače zvišale mladim zdravnikom, starejšim pa ne toliko.
Civilna iniciativa Glas ljudstva, ki se z zdravniško stavko ne strinja, pa bo popoldne v središču Ljubljane pripravila drugo t. i. opozorilno stavko pacientov. Predstavnik iniciative Dušan Keber je odločitev zdravnikov in zobozdravnikov za stavko označil kot neutemeljeno in neetično, saj so se ob vseh ugodnostih, ki so jih izpogajali v preteklosti, čakalne dobe podaljšale.
Na vladni strani stavko zdravnikov obžalujejo, rešitev vidijo v dogovoru za skupno mizo
Ob današnji zdravniški stavki na vladni strani poudarjajo, da lahko le za skupno mizo dosežejo dogovor, ki bo sprejemljiv za obe pogajalski strani, za javnofinančno stanje države ter bo v dobro bolnikov. Ob tem so izpostavili, da je vlada za boljše pogoje v zdravstvu uvedla številne ukrepe, dvignile so se tudi plače zdravnikom.
Ponovili so, da želi vlada plačni sistem v javnem sektorju urediti celovito, saj bi predčasna oz. parcialna uresničitev dogovora o povišanju plač za eno skupino lahko sprožila stavkovni val. Zato ocenjuje, da parcialni dogovori in parcialni dvig plač samo eni poklicni skupini niso prava pot pri iskanju skupnega konsenza in celostne ureditve plačnega sistema.
Izstopa zdravnikov in zobozdravnikov iz enotnega plačnega sistema na vladni strani ne podpirajo. Kot so zapisali, verjamejo, da bodo »v dialogu z zdravniki in zobozdravniki v okviru enotnega plačnega sistema javnega sektorja vzpostavili sistem, ki bo ustrezno odgovarjal na današnje izzive«.
