MITJA FIRBAS

Z viljamovko žanje svetovno slavo

Mitja Firbas v Londonu tudi letos prejel prestižno priznanje. Pozeba jim je uničila 90 odstotkov pridelka.
Fotografija: Mitja Firbas z ženo Moniko FOTO: osebni arhiv
Odpri galerijo
Mitja Firbas z ženo Moniko FOTO: osebni arhiv

Slovenci smo v zadnjih letih dokazali, da se znamo s kakovostjo svojih vin uvrstiti v svetovni vrh. In če je to uspelo vinarjem, zakaj se kaj podobnega ne bi moglo zgoditi tudi pridelovalcem žganja.

Nagrajeno žganje FOTO: osebni arhiv
Nagrajeno žganje FOTO: osebni arhiv
Še posebno če je v igri, kot na svoji spletni strani zapišejo v Vrtnarskem sadjarskem društvu Tunjice, vodilna sorta v svetovni pridelavi hrušk viljamovka. Iz te se da narediti res prave dobrote, naj gre za hruškov sok, marmelado, kompot, peciva ali sadno žganje. Tega se že vrsto let še kako dobro zavedajo na Domačiji Firbas iz Cenkove v Slovenskih goricah.
 

Prve posadil oče


»Z viljamovko se ukvarjamo vse od leta 1987, ko je oče Stanko zasadil prvi nasad. Pozneje, vse do danes, smo ga štirikrat povečali, tako da je v tem trenutku pri nas posajenih 5600 hrušk viljamovk,« nam razloži mladi prevzemnik kmetije Mitja Firbas. Prav te hruške, iz katerih pridelujejo tudi sadno žganje oziroma viljamovko Firbas, so mu že prinesle svetovno slavo. Na mednarodnem ocenjevanju žganih pijač v Londonu je letos, že drugo leto zapored, v konkurenci svetovno priznanih rumov, tekil in viskijev osvojil srebrno priznanje.

Z viljamovko se ukvarjajo že od leta 1987. FOTO: osebni arhiv
Z viljamovko se ukvarjajo že od leta 1987. FOTO: osebni arhiv
»Uspelo nam je zaradi naše kakovosti viljamovke, ki je seveda na prvem mestu. Se pa na tem tekmovanju ocenjuje tudi dizajn steklenice in etikete, iz vsega skupaj sledi končna ocena. Naročil iz tujine je že kar nekaj, upamo, da v prihodnje tudi kakšno iz prestižne restavracije,« pravi Mitja in dodaja, da vse hruške za viljamovko pridelajo doma v Cerkvenjaku.

»Naša viljamovka se od drugih razlikuje po tem, da je narejena v manjših količinah, z voljo in predanostjo. Seveda pa to ni dovolj. Za kakovosten produkt je potrebna zelo dobra surovina, ki si jo sami čez leto tudi pridelamo.« Kakovost njegove viljamovke zelo cenijo tudi slovenski ocenjevalci. Na ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij so, kot se pohvali Firbas, prejeli že pet priznanj: »Leta 2017 srebrno, potem tri leta zapored zlato, in s tem smo si pridobili tudi znak kakovosti 2020. Letos smo bili pa spet zlati.«
 

Za pošteno plačilo


Letošnje leto se bo za družino Firbas v zgodovino njihovega kmetovanja zagotovo zapisalo kot eno od najbolj žalostnih. Tudi oni se namreč niso ubranili pred množično pozebo. Uničenega imajo kar 90 odstotkov pridelka. »Ob sončnem vzhodu se je termometer ustavil pri – 6,3 stopinje Celzija,« se spominja Firbas, ki bi si od tistih, ki usmerjajo državno politiko kmetijstva, želel, »da bi se stvari ob takih nepredvidljivih dogodkih reševale hitreje«.


Po njegovem bi na ta način bilo kmetom prej omogočeno, da lahko bolj dostojno preživijo letino, ki je zaradi pozebe splavala po vodi.

»Glede izboljšav v kmetijstvu nasploh pa so večni problemi odkupne cene mesa, mleka in drugih proizvodov. Zato mislim, da bi se moralo še veliko izboljšati. Da bi kmet dobil boljše oziroma pošteno plačilo. Je pa vsaj po mojem mnenju zadevo enostavno rešiti. Če bi v vsej verigi kmet dobil največ, saj je najbolj zaslužen za končni produkt, bi to bilo v redu. Zdaj pa vemo, da na žalost ni tako,« ugotavlja Firbas, ki se s kmetijstvom ukvarja že kakšnih deset let. »Sprva sem očetu samo pomagal, zadnjih pet let pa delam bolj intenzivno. Ogromno mi pomeni to, da sem ostal doma na kmetiji. S tem nadaljujem družinsko tradicijo, ki jo je začel oče. Služba in tako velik nasad ter destilacija, polnjenje, etiketiranje zagotovo ne bi šli skupaj,« še doda.
 

Pijača z izrazito aromo


In če smo zgodbo začeli z viljamovko, jo z njo tudi končajmo. Firbas se strinja, da se viljamovka s sadnim čajem res zelo lepo prileže. »Pa tudi kak 0,03 po kosilu, kot to radi počnejo naši severni sosedje. Odlično se spoji tudi s hruškovim sokom.«


Največjo prednost viljamovke vidi v tem, da je to pijača z izrazito aromo, ki nas privabi k zaužitju hrane: »To ni šnops, kot radi rečemo po domače, ampak pijača za uživanje. Zato bi jo lahko še pogosteje uporabljali.« Seveda ob zmernih količinah oziroma upoštevanju opozorila ministra za zdravje: »Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!« 

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas