NAGRADNA IGRA
Z Novicami na pivo
Pivovarski muzej v Ljubljani stoji že od leta 1986. Na ogled najstarejša steklenica Koslerjeve pivovarne.
Odpri galerijo
Na ogled je postavljenih na stotine eksponatov, ki so jih delavci ohranili in restavrirali. FOTO: Pivovarna Union
LJUBLJANA – Kdor ima rad pivo, mora v Pivovarski muzej, sredi Ljubljane stoji, na začetku Celovške ceste. Pivovarstvo je ena najstarejših industrij v Sloveniji in obenem ena najstarejših industrijskih dediščin v Ljubljani. Da bi zapuščino ohranili prihodnjim generacijam, so v ljubljanski Pivovarni Union leta 1986 odprli Pivovarski muzej: v spomin na preteklost in za laže razumevanje pomena razvoja nove tehnologije v prihodnosti, pravi Helena Jenko, vodja korporativnih dogodkov in Union doživetja. Stare stroje in opremo so zbirali delavci in jih tudi restavrirali, zbrali so jih v stari sladarni in prav tam je svoj prostor dobil tudi Pivovarski muzej: prvi v Sloveniji in eden največjih v Evropi. Leta 2014, ko je Pivovarna Union praznovala 150-letnico, je muzej dobil prenovljeno podobo, v isti stavbi pa je vrata odprla tudi Union pivnica.
Muzej se razteza na 600 kvadratnih metrih, zbirka šteje kar 730 eksponatov, tako zbirka kot stavba, v kateri stoji muzej, pa imata status kulturnega spomenika lokalnega pomena. Da gre res za nekaj izjemnega, pričajo nagrade, najpomembnejša, poudari Jenkova, je zagotovo EMYA za posebne dosežke (dobili so jo 1989.), ki jo podeljuje Evropski muzejski forum.
Obiskovalci se na stalni razstavi podučijo o zgodovinskem razvoju Pivovarne Union, in sicer od začetkov leta 1864, ko sinovi in hči Johana Koslerja, kočevskega Nemca, podedujejo ogromno premoženje in se odločijo zgraditi Koslerjevo pivovarno, ki se leta 1909 z združitvijo z drugimi pivovarnami preimenuje v Pivovarno Union. Poseben oddelek so namenili surovinam za proizvodnjo piva, zlasti hmelju in ječmenu; stare slike prikazujejo, kako je nekoč potekala proizvodnja slada, prikazane so tudi vse faze varjenja piva, zorenja in filtracije. Pivo je zorelo v vložni kleti v velikih lesenih vložnih sodih, katerih prostornina je znašala 100 hektolitrov. Enega teh sodov je mogoče videti na razstavi. Izjemno pomembno je bilo čiščenje teh sodov, delo pa so lahko opravljali samo zelo majhni in drobni delavci, ki so v sod zlezli skozi odprtino. Ali je to početje varno, so preverili s svečo: če je sveča, ki so jo potisnili v sod, ugasnila, je bilo preveč ogljikovega dioksida in delo je moralo počakati, da se je vsebnost tega plina zmanjšala. Najprej so pivo polnili v sode, pivovarna je imela svojo sodarno, šele v drugi polovici 19. stoletja se je razmahnilo polnjenje v steklenice, na ogled je najstarejša ohranjena steklenica Koslerjeve pivovarne iz leta 1900, pa tudi stara gostilna z značilnim točilnim pultom, registrsko blagajno in gramofonom iz začetka 20. stoletja. Zbirka pivskega posodja predstavlja razvoj steklenic, vrčkov in kozarcev v različnih časovnih obdobjih.
Vse to in še več ponuja Union doživetje, po muzeju še ogled proizvodnih obratov, srce pivovarne. In kadar je človek v pivovarni, bi rad poskusil pivo, in tudi za degustacije je poskrbljeno, in to kar trikrat: dvakrat v muzejskem delu in potem še v pivnici, kjer se ogled konča.
Muzej se razteza na 600 kvadratnih metrih, zbirka šteje kar 730 eksponatov, tako zbirka kot stavba, v kateri stoji muzej, pa imata status kulturnega spomenika lokalnega pomena. Da gre res za nekaj izjemnega, pričajo nagrade, najpomembnejša, poudari Jenkova, je zagotovo EMYA za posebne dosežke (dobili so jo 1989.), ki jo podeljuje Evropski muzejski forum.
Izžrebali bomo 30 nagrajencev, vsak bo dobil dve vstopnici za Union Experience.
Obiskovalci se na stalni razstavi podučijo o zgodovinskem razvoju Pivovarne Union, in sicer od začetkov leta 1864, ko sinovi in hči Johana Koslerja, kočevskega Nemca, podedujejo ogromno premoženje in se odločijo zgraditi Koslerjevo pivovarno, ki se leta 1909 z združitvijo z drugimi pivovarnami preimenuje v Pivovarno Union. Poseben oddelek so namenili surovinam za proizvodnjo piva, zlasti hmelju in ječmenu; stare slike prikazujejo, kako je nekoč potekala proizvodnja slada, prikazane so tudi vse faze varjenja piva, zorenja in filtracije. Pivo je zorelo v vložni kleti v velikih lesenih vložnih sodih, katerih prostornina je znašala 100 hektolitrov. Enega teh sodov je mogoče videti na razstavi. Izjemno pomembno je bilo čiščenje teh sodov, delo pa so lahko opravljali samo zelo majhni in drobni delavci, ki so v sod zlezli skozi odprtino. Ali je to početje varno, so preverili s svečo: če je sveča, ki so jo potisnili v sod, ugasnila, je bilo preveč ogljikovega dioksida in delo je moralo počakati, da se je vsebnost tega plina zmanjšala. Najprej so pivo polnili v sode, pivovarna je imela svojo sodarno, šele v drugi polovici 19. stoletja se je razmahnilo polnjenje v steklenice, na ogled je najstarejša ohranjena steklenica Koslerjeve pivovarne iz leta 1900, pa tudi stara gostilna z značilnim točilnim pultom, registrsko blagajno in gramofonom iz začetka 20. stoletja. Zbirka pivskega posodja predstavlja razvoj steklenic, vrčkov in kozarcev v različnih časovnih obdobjih.
Vse to in še več ponuja Union doživetje, po muzeju še ogled proizvodnih obratov, srce pivovarne. In kadar je človek v pivovarni, bi rad poskusil pivo, in tudi za degustacije je poskrbljeno, in to kar trikrat: dvakrat v muzejskem delu in potem še v pivnici, kjer se ogled konča.
