Virtuoz z motorno žago, svetovni prvak Robert Čuk iz Podkraja (FOTO)
Slovenci imamo izjemne gozdarje. Najboljši med njimi to dokazujejo tudi na mednarodnih tekmovanjih. Prvo takšno tekmovanje so izpeljali namreč že leta 1970, in sicer v nekdanji Jugoslaviji.
Na teh prvenstvih se zberejo najboljši gozdarji na svetu, ki s seboj prinesejo sfrizirane in predelane tekmovalne žage, s povsem drugačnimi cilindri, bati, izpuhi in elektroniko, vredne tudi po tisoč evrov in še več, te žage, napolnjene s specialnimi gorivi, dela v gozdu pravzaprav nikoli ne vidijo.
70.000 Slovencev
ima doma motorko.
Slovenci premoremo vrhunske sekače. Najbolj slovito ime med njimi pa je zagotovo Robert Čuk iz Podkraja: bil je svetovni in evropski prvak, bil tudi večkratni državni prvak. Gre tudi za enega najbolj izkušenih gozdnih delavcev in inštruktorjev dela z motorno žago pri nas.
Njegova je oranžna
Pred časom smo se v revirju pri Lazah na lastne oči prepričali, kako se stvari streže … Takrat smo tudi izvedeli, da za osem ur dela potrebuje Čuk skoraj pet litrov bencina, tega pa natoči potem v svojo oranžno motorko! Redno vzdrževani je dodal zgolj še nekaj curkov olja, naravnal verigo, skočil v gozdarsko opremo ter odkorakal do 35 metrov visoke, sto let stare in šesttonske smreke, na katero se je parazitsko prilepil zajedavec. Zaradi česar je njen les tudi krepko izgubil vrednost: lastnik bi zanjo iztržil le še nekaj stotakov …
Gozdar si je moral kirurško ogledati prizorišče. Predvsem je izkušenega Čuka zanimalo njeno težišče, v katero smer visi smreka, v kakšnem stanju je, ali je že nagnita, preveril je še okoliška drevesa ter si ustvaril končno sliko, do kam vse bo lahko traktorist prišel, da bo imel čim manj dela z vleko in natovarjanjem.
Naj lastnik je duhovnik
Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je že petnajstič izbiral tudi med tistimi, ki slovijo kot najbolj skrbni lastniki gozdov v Sloveniji. V vsaki od 14 območnih enot ZGS so izbrali lastnika gozda, ki je izstopal po zglednem gospodarjenju z gozdom, tesni življenjski povezanosti z njim, strokovni izvedbi del v gozdu in spoštovanju večnamenske vloge gozdov. Med tistimi, ki so prejeli priznanje, je še posebno izstopal tisti, ki je prejel priznanje za pomursko regijo, bil je to dolgoletni župnik župnije svetega Marijinega vnebovzetja iz Apač pri Gornji Radgoni, 63-letni Janez Ferencek. Ki pa ni le kmetovalec, gozdar in župnik, pač pa tudi gasilec, kulturnik, nogometni sodnik – in predvsem človek, ki ga v Apaški dolini in tudi širše še kako cenijo in spoštujejo. O. B
Poklic, ki mu je bil usojen
»Ves čas se bom umikal nevarni coni in zaključil, kjer je najmanjša verjetnost, da bi se kaj nepredvidenega zgodilo,« je dejal. In ko je slednjič le predvidel, kam jo bo podrl, je mogočni korenovec še nekoliko obdelal ter obžagal. V naslednji fazi je Čuk že izrezoval uvodne zaseke ter s tem, kot da bi zarezal v sirasto gaudo, določil smer podiranja, bil je to vrhunec, ki je gromovito sledil že po pičlih petih minutah!
Prvo mednarodno tekmovanje v sečnji so izpeljali leta 1970 v nekdanji Jugoslaviji.
Robert Čuk je profesionalni gozdar že 35 let. Gozdarja sta bila že njegov oče in ded. Podkrajčanu, ki ga že od rojstva obkrožajo gozdovi, je bil gozdarski poklic usojen. V 35 letih profesionalne sečnje je pod njim klonilo že več kot 80.000 dreves!
Na zadnjem državnem prvenstvu sta bila pred njim Janez Meden, učitelj gozdarstva v SGLŠ Postojna, in Žiga Švigelj, oba iz Cerknice. Še zanimivost: po zadnjih podatkih statističnega urada ima približno 70.000 Slovencev svojo motorno žago.
Sekač si najprej natančno ogleda
prizorišče.
Poskrbi za varnost pri delu.
Z
uvodnimi
zaseki določi smer podiranja.
