LETALSKA STEZA
Včasih rasel hmelj, zdaj letajo letala
Travnata steza zdaj dolga 320 metrov, želijo trikrat daljšo in letališki objekt s hangarji.
Odpri galerijo
ŠENTJERNEJ – Na Šentjernejskem polju, kjer se je pred desetletji bohotil hmelj, je bilo minuli vikend živahno. Na robu Šentjerneja je namreč na novo urejena pristajalna steza, kjer je pred tednom prvič uradno pristalo letalo, konec tedna pa so lahko čare letenja in lepote domačih krajev iz zraka opazovali tudi domačini, ki so se odločili za polet s potniško-transportnim letalom švicarske izdelave pilatus PC 6, ki ga je pilotiral Damijan Cehner iz bovškega Aviofuna, eden najbolj znanih slovenskih letalcev.
Solastnik podjetja Aviofun je od letos tudi dolenjski podjetnik Ivan Kralj, direktor Arexa, katerega dolgoletna ljubezen in hobi je tudi letalstvo, in to dejavnost želi zdaj preleviti v posel. Letalstvo je navdušilo tudi vse Ivanove sinove, Grego, Miho in Gašperja, vsi trije so piloti, Gašper je celo poklicni pri Croatia airlines. »Upravljam airbus 320, gre za letalo za 170 potnikov, letim pa po Evropi. Sicer sem še pripravnik, kopilot,« je dejal Gašper, ki je tako vsak dan razpet med evropskimi mesti.
»V Evropi je trenutno veliko zanimanje za povečanje zračne mobilnosti med kraji, Slovenija je lepa dežela, ima ogromno letališč, a slabše povezave, zato je naša želja, da bi polete razširili še na komercialne, s čimer bi občutno zmanjšali razdalje med slovenskimi kraji. Od tu do Maribora z letalom potrebujemo vsega 10 ali 15 minut, do Bovca pol ure, omejeni smo le z vremenom,« razlaga Ivan Kralj, ki prizna, da je sam večni študent za pilota in bo, kot je pribil, pri tem tudi ostalo.
Na travnati pristajalni stezi v Šentjerneju lahko trenutno pristajajo in vzletajo le tako imenovala STOL-letala (Short Take-Off and Landing), torej tista, ki lahko vzletajo in pristajajo na zelo kratkih stezah. Steza je namreč dolga 320 metrov. »Stezo želimo razširiti na 1000 do 1200 metrov, seveda če bo to želja občine in krajanov, s čimer bi se Šentjernej vpisal v sistem manjših letališč v Sloveniji,« dodaja.
Vzletišče je dovoljenje za obratovanje dobilo za eno leto, si pa želi Kralj, če ne bo nasprotovanja, tu narediti tudi letališki objekt s hangarji. Sicer pa Aviofun sodeluje z domačim letalskim klubom Ikar Šentjernej, to združuje 25 članov z vse Dolenjske in tudi širšega območja, vsi imajo letalsko licenco, v lasti pa imajo dve klubski športni letali: cessno 172 in diamond DA40, ki sta, kadar nista v zraku, na letališču v Cerkljah. »Seveda bi si letali želeli bližje, tu v Šentjerneju, ko bo narejena ustrezna infrastruktura,« pravi Jože Vidrih, vodja letalskih operacij pri Aeroklubu Ikar.
Tokrat so bili letalci in tudi padalci, ki so prišli s športnega letališča Bovec, omejeni z vremenom, a kljub temu so v petek prikazali spektakularne skoke s padalom, možno je bilo skočiti tudi v tandemu, s pilatusom PC 6 pa je bilo mogoče poleteti nad delom Dolenjske. V Šentjernej je s padalom skočil tudi Norvežan Evan Rogen, nosilec številnih svetovnih rekordov. Sicer pa imata Kralj in Cehner drzne načrte, katerih skupni imenovalec je povečati letalsko mobilnost ne le med slovenskimi kraji, ampak Slovencem po zraku približati tudi Evropo.
Solastnik podjetja Aviofun je od letos tudi dolenjski podjetnik Ivan Kralj, direktor Arexa, katerega dolgoletna ljubezen in hobi je tudi letalstvo, in to dejavnost želi zdaj preleviti v posel. Letalstvo je navdušilo tudi vse Ivanove sinove, Grego, Miho in Gašperja, vsi trije so piloti, Gašper je celo poklicni pri Croatia airlines. »Upravljam airbus 320, gre za letalo za 170 potnikov, letim pa po Evropi. Sicer sem še pripravnik, kopilot,« je dejal Gašper, ki je tako vsak dan razpet med evropskimi mesti.
Po zraku namesto po cestah
»V Evropi je trenutno veliko zanimanje za povečanje zračne mobilnosti med kraji, Slovenija je lepa dežela, ima ogromno letališč, a slabše povezave, zato je naša želja, da bi polete razširili še na komercialne, s čimer bi občutno zmanjšali razdalje med slovenskimi kraji. Od tu do Maribora z letalom potrebujemo vsega 10 ali 15 minut, do Bovca pol ure, omejeni smo le z vremenom,« razlaga Ivan Kralj, ki prizna, da je sam večni študent za pilota in bo, kot je pribil, pri tem tudi ostalo.
Na travnati pristajalni stezi v Šentjerneju lahko trenutno pristajajo in vzletajo le tako imenovala STOL-letala (Short Take-Off and Landing), torej tista, ki lahko vzletajo in pristajajo na zelo kratkih stezah. Steza je namreč dolga 320 metrov. »Stezo želimo razširiti na 1000 do 1200 metrov, seveda če bo to želja občine in krajanov, s čimer bi se Šentjernej vpisal v sistem manjših letališč v Sloveniji,« dodaja.
Vzletišče je dovoljenje za obratovanje dobilo za eno leto, si pa želi Kralj, če ne bo nasprotovanja, tu narediti tudi letališki objekt s hangarji. Sicer pa Aviofun sodeluje z domačim letalskim klubom Ikar Šentjernej, to združuje 25 članov z vse Dolenjske in tudi širšega območja, vsi imajo letalsko licenco, v lasti pa imajo dve klubski športni letali: cessno 172 in diamond DA40, ki sta, kadar nista v zraku, na letališču v Cerkljah. »Seveda bi si letali želeli bližje, tu v Šentjerneju, ko bo narejena ustrezna infrastruktura,« pravi Jože Vidrih, vodja letalskih operacij pri Aeroklubu Ikar.
320 metrov je dolga letalska steza v Šentjerneju.
Tokrat so bili letalci in tudi padalci, ki so prišli s športnega letališča Bovec, omejeni z vremenom, a kljub temu so v petek prikazali spektakularne skoke s padalom, možno je bilo skočiti tudi v tandemu, s pilatusom PC 6 pa je bilo mogoče poleteti nad delom Dolenjske. V Šentjernej je s padalom skočil tudi Norvežan Evan Rogen, nosilec številnih svetovnih rekordov. Sicer pa imata Kralj in Cehner drzne načrte, katerih skupni imenovalec je povečati letalsko mobilnost ne le med slovenskimi kraji, ampak Slovencem po zraku približati tudi Evropo.