Varovanje slovenščine se širi v operacijske sisteme računalnikov, pametne telefone in avtomobile

Vlada je na današnji seji enotno podprla novelo zakona o javni rabi slovenščine, s katerim se širi varovanje slovenščine v digitalno okolje. Zakon mora sprejeti še državni zbor, je po seji vlade sporočila ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Bo Golobovi uspelo v tujini doseči, kar Janševemu ministru ni?

Kot je povedala ministrica, se z na vladi potrjenimi spremembami in dopolnitvami zakona o javni rabi slovenščine širi varovanje slovenščine v operacijske sisteme računalnikov, pametne telefone in avtomobile ter druge naprave, ki preko besedilnih in govornih vmesnikov komunicirajo z uporabniki.

Stari zakon o javni rabi slovenščine tega ni omogočal, saj je bil sprejet pred več kot 20 leti, ko večina teh storitev in naprav še ni bila na voljo. Slovenija doslej ni imela učinkovitega načina, kako zagotoviti, da bo slovenščina navzoča tudi v novem tehnološkem jezikovnem okolju. Podpora slovenščine je bila tako odvisna od odločitev proizvajalcev.

Ministrica Vrečko je pri tem poimensko navedla dva primera; operacijski sistem Windows, ki je bil poslovenjen že pred več kot 30 let, na drugi strani pa Apple, ki vse do danes še ni poslovenil operacijskih sistemov in storitev, ne glede na to, da jih uporablja zelo veliko Slovencev.

Podobno po ministričinih besedah velja tudi za proizvajalce osebnih avtomobilov, bele tehnike, zabavne elektronike in drugih naprav. Nekateri podpirajo slovenščino, druge ne, in takšno stanje po besedah Vrečko ni sprejemljivo.

Kot je še dodala, so sodobne naprave ključne za dostop do storitev informacijske družbe, medijev, kulturnih vsebin, za objavljanje mnenj in stališč ter za umetniško in drugo ustvarjalno izražanje.

Zahtevali so levi, zahtevali so desni, na koncu se ni zgodilo nič

Glede pretočnih vsebin, kot je Netflix, je Vrečko pojasnila, da to ureja evropska direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki vsebuje določilo, da so te platforme regulirane glede na državo, kjer so podjetja registrirana. Pri Netflixu je to Nizozemska, ravnajo se torej po nizozemski zakonodaji, zato je toliko pomembneje, »da se kot država na vseh možnih instancah znotraj Evropske unije borimo za enakopraven dostop do jezikov in obravnavo manjših jezikovnih skupin in držav«, je še povedala ministrica.

Zakon o javni rabi slovenščine je bil sprejet leta 2004 in dopolnjen z manjšimi popravki leta 2010.