V vročini so buče hujšale (FOTO)
Kot radi rečemo, so imeli v soboto v Mozirju na 12. tehtanju buč velikank več sreče kot pameti. Skupaj kar 22 so jih pripeljali večinoma že znani pridelovalci, ki si enkrat na leto naredijo edinstven praznik ob svetovno priznanem tekmovanju za najtežjo bučo na svetu. Tehtali so s precizno merilno tehniko Zavoda za meroslovje Lotrič iz Kranja, ki je ob brezplačni specialni storitvi še sponzor, neodvisna komisija iz društva Bučmani je k merjenju dodala šest orjaških lubenic ter dve posebni dolgi buči.
O dogajanju v sklopu velike razstave okrasnih, jedilnih in običajnih krmnih poljskih ter orjaških, večstokilogramskih buč atlantic gigant nam je direktor Mozirskega gaja Darko Bele povedal: »Imamo zares srečo, da se vedno izognemo deževju, lepo vreme pa pridelovalcem in obiskovalcem polepša praznik ter privabi množice na ogled šampionskih, neverjetno lepih, raznolikih, pisanih in težkih buč. Veseli nas, da ima naše ekološko hortikulturno društvo mednarodno licenco, ki edina omogoča nadaljevanje v tekmovanjih v Evropi. Kandidati se lahko celo v svetovnem merilu potegujejo za tehtanje in ocenjevanje v Sloveniji pridelanih velikanskih buč.«
Družinski hobi
Med drugimi je sodeloval Janko Lovše iz Velike Ševnice pri Trebnjem, ki je že trikrat zmagal na tem tekmovanju, v Avstriji in Nemčiji pa dosegal najvišje uvrstitve iz Slovenije. S slovenskim rekordom 719 kg je bil prvi v Mozirju tudi lani. Letos sta se v konkurenci 14 gojiteljev velikank odlično odrezala Joža Rink Perme iz okolice Litije s 465-kilogramsko bučo joso za tretje mesto, Sebastijan Kojzek iz Ruš se je uvrstil pri vrhu s 490-kilogramsko velikanko za 2. mesto, znova pa je na tron stopil Janko Lovše z že zelo izmučeno bučo debelajso s 533 kg. Kot je dejal za enega od TV-kanalov, ne bo uporabna za kaj več kot za razstavo in pozneje morda za prehrano živali.
533 kg je tehtala najtežja.
Ob razglasitvi za prvaka je dejal, da je za bistveno nižjo težo letos kriva velika vročina, ki ni koristila nobeni rastlini. Dejal je še, da se ukvarja z vrtnarstvom, vzgoja velikank pa je bolj družinski hobi. Na četrto mesto se je z edinstveno in edino orjaško zeleno bučo umestil Gregor Jehart Geri iz velike družinske vrtnarije Natalije Jehart iz Šmartna pri Slovenj Gradcu. Tehtala je kar 401 kg in je bila neuradno najlepša, zato je prejela tudi posebno priznanje. Lepotna zmagovalka po kriterijih GPC pa je postala močno oranžna 285 kg buča Staneta Fojkarja iz Velikega Vrha pri Litiji. Po glasovih obiskovalcev je le za las zmagala pred težjo, nekoliko izmaličeno bučo Uroša Fifolta (437 kg). Na 4. do 10. mesto pa so se umestile buče Uroša Fifolta (4.) iz Koroške vasi pri Novem mestu, Martina Plavčaka (5.) iz okolice Rogaške Slatine, Gregorja Jeharta (6.) iz Šmartna pri Slovenj Gradcu, Ignaca Roglja (7.) iz Podturna pri Dolenjskih Toplicah, Domna Zorka (8.) iz okolice Rake, Staneta Fojkarja (9.) iz okolice Litije ter Lucasa Baniča (10.) iz Dolenje vasi pri Raki. Med zares izjemnimi zeleno poslikanimi lubenicami je s 64 kg (nekaj pod slovenskim rekordom) zmagala lubenica Uroša Fifolta (1. ter 3. mesto), drugi je bil Domen Zorko (2. mesto). Najdaljšo bučo, 148 cm, je vzgojil Erik Rink Perme, za le 5 cm krajšo pa slovenski prvak z 200 cm dolgo bučo legionarko iz vrtnarstva Zelena sreča iz Stogovcev pri Ptujski Gori.
Tehtanje in merjenje je šegavo in poznavalsko znova povezoval znani televizijski športni reporter, domačin iz Mozirja Ivo Milovanovič, najvrednejše denarne in praktične nagrade pa so prispevali Mozirski gaj, družba BSH Hišni aparati Nazarje ter Zdravko Mastnak iz Sevnice, slednji je zmagovalcu namenil 5-litrsko penino valvasor. Župan občine Mozirje Ivo Suhoveršnik je za javnost povedal, da se veseli vseh teh dogodkov z razstavami in prireditvami v Mozirskem gaju, saj to spodbuja gojenje okrasnih in jedilnih pridelkov, vzgojo plemenitih kultur ter turistično poživlja Zgornjo Savinjsko dolino in Mozirje. Zmagovalcem je čestital za izjemne dosežke.
Kandidati se lahko z v Sloveniji pridelanimi velikanskimi bučami potegujejo celo za tekmovanje v svetovnem merilu.
