V garaži ustvarjajo zimsko uspešnico

BOHINJSKA BISTRICA – Vse se je začelo s pivom. Tega je Urban Bajrič varil v garaži družinske hiše v Bohinjski Bistrici. Pa je ugotovil, da je v zadnjih letih vzniknilo že preveč pivovarn in bi še eno kraft pivo na že tako nasičenem trgu težko našlo kupce.


Skupaj s prijateljema Maticem Bezjakom in Timom Rožičem, ki sta prav tako doma v Bohinjskem kotu, so pred dvema letoma in pol začeli razmišljati o pijači, ki je pri nas takrat šele začela dobivati krila – o džinu.

Predelali kotel za destilacijo

»Opazili smo, da je bil džin v tujini, predvsem v Ameriki in Nemčiji, takrat že v porastu. Pa smo se še mi lotili tega projekta, čeprav nobeden od nas pred tem ni imel opraviti z destilacijo alkohola. Vedeli pa smo, da je džin tista pijača, ki nam bo dala dovolj možnosti igranja z okusi,« pravi Urban Bajrič. V mladi bohinjski ekipi je tisti, ki kot inženir strojništva skrbi za marsikatero tehnično izboljšavo.

Tim Rožič, sicer sous-chef v znani ljubljanski restavraciji Atelje, je mojster okusov, Matic Bezjak pa opravi vse druge posle in naravnost uživa v tem, da vsak dan nabira nova (spo)znanja o džinu. »A šele ko prebereš res veliko, ugotoviš, da je tam zunaj še veliko znanja, ki ga šele moraš osvojiti,« iskreno ugotavlja Matic Bezjak po dveh letih in pol ukvarjanja z džinom.


Trojica mladih Bohinjcev se je projekta džin lotila s tehtnim razmislekom. Najprej so poskusili vse džine, kar se jih je tedaj dalo dobiti pri nas. Ugotavljali so, zakaj ima eden bolj izrazit okus, zakaj je drugi medel, zakaj tretji cenejši in četrti tako priljubljen. Ugotavljali so, katere začimbe so v različnih džinih in tudi, na kakšne načine se lahko zvari to pijačo.


Kupili so kotel za destilacijo, ga z znanjem rahlo predelali in se začeli počasi lotevati priprave prvega džina. No, še prej so iskali prave začimbe, kajti te so – poleg kakovostnega brinja, seveda – ključne. Ko so te sestavine našli, so vsako posebej destilirali na manjšem kuhalniku s stekleno posodo in prav takšnimi cevmi, zaradi katerega je klet družinske hiše danes videti kot majcen laboratorij.

Lokalne sestavine

»Naredili smo neomejeno število poskusov z različnimi začimbami – te smo destilirali vse skupaj, spet drugič vsako posebej,« se na postopke, ki so jih pripeljali do gorenjskega džina, spomni Matic Bezjak. Ko so našli vseh 23 različnih začimb, so dali džinu še ime. Džin Karakter so premierno predstavili letos poleti in odtlej z njim osvojili številne lokale v Bohinju, po Ljubljani in še kje. Rojstni kraj tega gorenjskega džina odseva tudi s steklenice – nalepko lepša obris Bohinjskega jezera in je delo mladega oblikovalca Mihaela Mahkoviča.


In zaradi česa je zvarek, ki so ga z veliko trdega dela sestavili trije mladeniči iz Bohinja, tako poseben? Predvsem zato, ker so vanj zavili mnoge lokalne sestavine: (rdeči in črni) ribez z bohinjskih vrtov, brusnice in materino dušico iz okolice ter ruševje, ki je raslo tam pod Voglom. Mladi Bohinjci vedo, da so na pravi poti, a se hkrati želijo prepričati, kako dober džin so naredili, zato so karakter poslali na ocenjevanje v Londonu, a rezultati tega ocenjevanja še niso znani.


No, v Bohinj nas je v teh prazničnih dneh zaneslo tudi zato, ker je pijača te zime nedvomno kuhan džin. Avtorje džina Karakter smo prosili, naj za Slovenske novice zapišejo recept za vročo različico, pa so staknili glave skupaj z Dunjo in Dragom Cvetkom, ki v Bohinjski Bistrici vodita gostilnico Štrud'l. Skupaj so vam posredovali recept za kuhan džin s karakterjem, dopolnjen z ribezovim čajem, domačim bohinjskim medom in jabolčnim sokom.