Strokovnjakinja za osebne finance: Ljudje pogosto ne vedo, kako porabijo svoj denar
Novo leto, nove zaobljube in novi načrti. Ste tudi vi med tistimi, ki si vsako leto znova zastavijo, da bodo zdaj pa zares uredili svoje finance in se lotili resnega in načrtnega varčevanja? Mnogi se varčevanja lotijo z varčevalnimi izzivi, ki jih je na spletu malo morje, nekateri pa se urejanja svojih financ lotijo bolj premišljeno, s pomočjo finančnega svetovalca. Kaja Šolinc je strokovnjakinja za upravljanje osebnih financ. Vas zanima, kakšno je njeno mnenje o teh izzivih? Našim bralcem med drugim razkriva, kako se lotiti urejanja osebnih financ in kako jih spraviti v red.
O trikih in varčevalnih izzivih, ki so že več let pravi hit na spletu, lahko več preberete tukaj.
Ob vstopu v novo leto se mnogi varčevanja lotijo z raznimi izzivi. Kako učinkoviti so ti izzivi? So pravi način in korak k izboljšanju finančnega stanja?
Če se odločimo, da bomo sledili določenemu spletnemu izzivu, ki se nam zdi primeren za nas, lahko nekaj prihranimo, torej so lahko ti izzivi učinkoviti.
Težava pri spletnih izzivih je v tem, da če nam en ne uspe, lahko zelo hitro obupamo in se potem nehamo ukvarjati z upravljanjem svojih financ, in življenje gre naprej brez kakršne koli spremembe. Tudi če določen izziv za nas deluje, se s tem s svojimi financami ne ukvarjamo celostno in nimamo večjega vpogleda v svoje delovanje in čustvovanje glede denarja. Ko govorimo o tem, ali so spletni izzivi pravi korak k izboljšanju našega finančnega stanja, je vsaka sprememba boljša kot to, da ostanemo na istem mestu. Če želimo trajno spremembo, pa je vseeno pomembno, da se začnemo z denarjem ukvarjati celovito.
Kako se lotiti urejanja financ, da bo varčevanje učinkovito in dolgoročno vzdržno?
Prva stvar, ki jo moramo narediti, ko želimo izboljšati našo učinkovitost pri upravljanju osebnih financ, je, da redno beležimo svoje stroške in da jih razporejamo v kategorije. Pomembno je tudi vedeti, koliko zaslužimo na mesečni in na letni ravni, torej, koliko denarja upravljamo.
Naslednji korak je, da stroške razdelimo po kategorijah, ki so: nujni stroški, nenujni stroški in tretja kategorija: varčevanje. Pri tem je najbolj pogosto omenjen model 50-30-20, kar pomeni, da 50 odstotkov prihodkov porabimo za svoje nujne stroške (hrana, najemnina, voda, elektrika, ogrevanje), 30 odstotkov za nenujne stroške (oblačila, obutev, hobiji, zabava, restavracije) in da 20 odstotkov svojih prihodkov namenimo varčevanju. Zelo je dobrodošlo, če je naša poraba za nujne stvari pod 50 odstotki in imamo tako več denarja na razpolago za nenujne stroške in morda tudi za varčevanje.
Zelo pomembno je, da vemo, zakaj varčujemo. Ali je stvar, za katero vsak mesec damo denar na stran, za nas tako pomembna, da imamo dovolj veliko motivacijo za konsistentno varčevanje?
Pomembno je tudi, da imamo finančni načrt, torej da vemo, kaj so naši življenjski cilji. Če vemo, kaj so naši življenjski cilji, je to začetno izhodišče, da lahko pripravimo finančni plan, ki nam bo pomagal doseči cilje.
Moramo tudi vedeti, kakšne so naše vrednote. Vsak zase se moramo odločiti, kaj nam je pomembno in na kakšen način želimo porabljati svoj denar. Če si kupimo nov avto zato, ker ga je kupil tudi sosed, si s tem ne naredimo usluge. Pomembno je, da si razjasnimo, kaj je nam pomembno, kakšen življenjski stil si želimo, in temu prilagoditi svojo porabo.
Vsakič, ko denar porabimo za nekaj, kar ni skladno z našimi cilji in vrednotami, se iz tega nekaj naučimo, in naslednjič bomo mogoče spremenili svoje obnašanje. To so začetni koraki na poti k celovitemu upravljanju svojih financ.
Na kakšen način je najbolje razdeliti svoje prihodke? Kaj bi moral biti prvi korak, ko na račun prejmemo plačo?
Ko na račun prejmemo plačo, je priporočljivo, da znesek, ki ga želimo nameniti varčevanju, takoj premaknemo na varčevalni račun. To lahko naredimo tudi ob koncu meseca, če vemo, da tega denarja ne bomo prej porabili.
Ko prejmemo plačo, moramo oceniti, koliko bomo imeli v določenem mesecu nujnih stroškov, in potem, ko vemo, kolikšen del prihodkov bomo porabili za nujne stroške in kolikšen del bomo namenili varčevanju, lahko izračunamo, koliko denarja nam ostane za nenujne stroške.
Prvi korak je, da premaknemo znesek, ki je namenjen varčevanju, potem ocenimo, koliko bomo imeli nujnih stroškov, in na koncu vidimo, koliko denarja nam ostane za preostale stroške.
Koliko odstotkov plače je najbolje nameniti varčevanju? Zasledila sem več različnih formul, ena je 50-30-20, druga 80-10-10. Katera je bolj primerna za koga?
Ko govorimo o različnih formulah, kot so 50-30-20 in 80-10-10 in druge, je težko odgovoriti, katera formula je primerna za koga in koliko odstotkov nameniti varčevanju. Vsak od nas ima svojo življenjsko in finančno situacijo in različne ravni prihodkov, zato posploševanje ni primerno. Osnovne smernice so, da je dobro privarčevati vsaj 10 odstotkov prihodkov in si zgraditi nujni fond, torej da imamo denar na strani za nujne primere.
Če nam prihodki to omogočajo, je boljše, če privarčujemo 20 odstotkov svojih prihodkov.
Za tiste, ki imajo višje prihodke, pa se lahko ta priporočen delež varčevanja zelo poveča, tudi do 40 odstotkov ali 50 odstotkov prihodkov.
S kakšnimi željami se običajno na vas obrnejo stranke in kaj so najpogostejši izzivi, s katerimi se soočajo?
Moje stranke imajo različne izzive. Pogosto se zgodi, da ljudje ne spremljajo svojih stroškov, ne vedo, kako porabljajo svoj denar, in se začnemo z upravljanjem denarja ukvarjati čisto od začetka.
Izziv nekaterih je, da živijo iz meseca v mesec in si želijo spremembe, včasih se financirajo s kreditnimi karticami na obročno odplačevanje.
Drugi imajo občutek, da imajo preveč impulzivnih nakupov in da ne maksimizirajo vrednosti svojega denarja glede na svoje prioritete in si želijo spremembe.
Nekateri imajo občutek, da sami ne znajo učinkovito upravljati denarja in se želijo tega naučiti.
Nekateri pridejo, ker so bili v preteklosti že zelo dobri pri tem, vendar so svoje sisteme opustili in ponovno iščejo svojo rutino pri učinkovitem upravljanju denarja.
Imam stranke, ki imajo vizijo, kaj si želijo doseči v naslednjih desetih letih, ampak vsega skupaj ne znajo finančno nastaviti tako, da bodo svojo vizijo sfinancirali, in se ukvarjamo s tem.
Nekateri se želijo naučiti, kam investirati svoj denar.
Bi na koncu še sami kaj dodali?
Dodala bi še, da je proces učenja in učinkovitega upravljanja denarja dolgotrajen in da ne smemo pričakovati hitrih rezultatov. Pomembno je, da delamo majhne korake in da vsak večji finančni cilj razdelimo na manjše cilje. Če si zadamo preveč ambiciozne cilje, ki bodo za nas pomenili veliko restrikcij in sprememb pri našem vsakodnevnem obnašanju čez noč, bomo zelo hitro obupali. Na primer, če želimo stroške v določeni kategoriji znižati – recimo, da želimo porabiti manj denarja za čevlje – je dobro to spremembo uvesti počasi in mesečni znesek zniževati postopoma. Če naredimo velik rez v enem mesecu, se pogosto zgodi, da bomo čez dva meseca spet nazaj na enaki porabi, kot smo bili, preden smo se odločili, da moramo spremeniti svoje obnašanje.
