CENE POGONSKIH GORIV
Ste opazili, da se pri točenju goriva številke hitreje obračajo? To je razlog
Dizel se je v dobrem mesecu podražil za štiri odstotke, od liberalizacije cen pa kar 12 odstotkov.
Odpri galerijo
Gospodarstvo že nekoliko okreva, s tem pa se veča povpraševanje po nafti. V pomladnih mesecih bi cene na bencinskih črpalkah lahko nekoliko padle. FOTO: Jure Eržen, Delo
V zadnjem obdobju poročamo o dvigu cen naftnih derivatov na slovenskih bencinskih črpalkah. Po izračunih se je dizelsko gorivo v dobrem mesecu podražilo za okoli štiri odstotke, medtem ko se je 95-oktanski bencin podražil za šest odstotkov.
Vodja službe za upravljanje tveganj v Primorskih skladih Peter Mizerit je za Slovenske novice dejal, da je to pričakovano. Cena nafte se je na svetovnem trgu v zadnjem mesecu podražila za dobrih 11 odstotkov, merjeno v ameriških dolarjih, in to je po njegovem mnenju tudi najverjetnejši poglavitni razlog za podražitev goriva na črpalkah.
Da se bi težko izognili zvišanju cen pravi tudi Matjaž Dlesek, upravljavec investicijskih skladov pri Triglav skladih. »Cena surove nafte je zrasla že kmalu po novem letu. Temu je botrovala odločitev držav članic Opec da februarja ne bodo povečale proizvodnje, kot so sprva načrtovali, ob tem da je Savdska Arabija, kot največji proizvajalec v tem združenju objavila, da bo v februarju in marcu zmanjšala dnevno proizvodnjo nafte za milijon 159-litrskih sodov.«
V času prvega vala koronavirusa so cene na naftnem trgu strmoglavile, nafte je bilo dovolj v obtoku. Zdaj je ponudbe manj na trgu, s tem pa rastejo tudi cene. »Odkar so cene nafte lani močno padle, se je začelo počasno zmanjševanje črpanja zaradi prenizkih cen. Zmanjševanje črpanja ima za posledico manj ponudbe nafte na trgu, to pa počasi začne vplivati na rast cene,« pravi Mizerit. Zmanjšana ponudba je torej en razlog rasti cene, drugi pa je počasno okrevanje gospodarstva. »Gospodarstvo po močnem padcu v prvem valu epidemije, trenutno vendarle beleži pozitivne stopnje rasti. Cena nafte je precej odvisna od splošne gospodarske aktivnosti, kar pomeni, da če se bo cepljenje prebivalstva nadaljevalo, lahko pričakujemo sproščanje omejevalnih ukrepov, normalizacijo gospodarske aktivnosti in rast povpraševanja po nafti. To bo še posebej očitno, ko pride do sprostitve letalskega prometa.«
V Sloveniji pa velja še tretji razlog za trenutno podražitev cen goriv: liberalizacija trga cen. Te se od 1. oktobra prosto oblikujejo in se lahko razlikujejo med samimi črpalkami glede na lokacijo, kar pred tem ni bilo mogoče. Dlesek meni, da bodo cene na črpalkah sledile gibanju cene surove nafte na svetovnem trgu. »Trenutno cena nafte ostaja na relativno visokem nivoju. Ker prihajajo pomladni meseci, je možno da se bo zaradi višjih temperatur znižala poraba naftnih derivatov za ogrevanje, kar bi lahko pomenilo nekoliko nižje cene. Sicer pa je precej odvisno od odpiranja oziroma zapiranja gospodarstev in s tem povezane mobilnosti ljudi, ter odločitev glede količine načrpane nafte držav Opec.«
Na bencinskih črpalkah je dizel okrog 4,5 odstotka dražji od neosvinčenega bencina, česar pred liberalizacijo cen nismo poznali.
Za liter 95-oktanskega bencina je glede na podatke s spletne strani goriva.si na Petrolovih servisih treba odšteti 1,074 evra za liter, za dizel pa 1,122 evra za liter. Ista cena je za 95-oktanski bencin tudi na OMV bencinskih servisih, medtem ko je dizel malenkost dražji, in sicer 1,124 evra za liter. Na avtocestah in hitrih cestah so cene goriv višje.
Vodja službe za upravljanje tveganj v Primorskih skladih Peter Mizerit je za Slovenske novice dejal, da je to pričakovano. Cena nafte se je na svetovnem trgu v zadnjem mesecu podražila za dobrih 11 odstotkov, merjeno v ameriških dolarjih, in to je po njegovem mnenju tudi najverjetnejši poglavitni razlog za podražitev goriva na črpalkah.
Da se bi težko izognili zvišanju cen pravi tudi Matjaž Dlesek, upravljavec investicijskih skladov pri Triglav skladih. »Cena surove nafte je zrasla že kmalu po novem letu. Temu je botrovala odločitev držav članic Opec da februarja ne bodo povečale proizvodnje, kot so sprva načrtovali, ob tem da je Savdska Arabija, kot največji proizvajalec v tem združenju objavila, da bo v februarju in marcu zmanjšala dnevno proizvodnjo nafte za milijon 159-litrskih sodov.«
Peter Mizerit: V grobem je politika cen najbolj odvisna od nihanja svetovnih cen nafte, razmerja med dolarjem in evrov trošarinske politike države in konkurence na trgu v smislu tega, kako na omenjene spremembe reagirajo drugi ponudniki na trgu in v bližnji soseščini.
V času prvega vala koronavirusa so cene na naftnem trgu strmoglavile, nafte je bilo dovolj v obtoku. Zdaj je ponudbe manj na trgu, s tem pa rastejo tudi cene. »Odkar so cene nafte lani močno padle, se je začelo počasno zmanjševanje črpanja zaradi prenizkih cen. Zmanjševanje črpanja ima za posledico manj ponudbe nafte na trgu, to pa počasi začne vplivati na rast cene,« pravi Mizerit. Zmanjšana ponudba je torej en razlog rasti cene, drugi pa je počasno okrevanje gospodarstva. »Gospodarstvo po močnem padcu v prvem valu epidemije, trenutno vendarle beleži pozitivne stopnje rasti. Cena nafte je precej odvisna od splošne gospodarske aktivnosti, kar pomeni, da če se bo cepljenje prebivalstva nadaljevalo, lahko pričakujemo sproščanje omejevalnih ukrepov, normalizacijo gospodarske aktivnosti in rast povpraševanja po nafti. To bo še posebej očitno, ko pride do sprostitve letalskega prometa.«
Cene goriv bi lahko v prihodnjih tednih padale
V Sloveniji pa velja še tretji razlog za trenutno podražitev cen goriv: liberalizacija trga cen. Te se od 1. oktobra prosto oblikujejo in se lahko razlikujejo med samimi črpalkami glede na lokacijo, kar pred tem ni bilo mogoče. Dlesek meni, da bodo cene na črpalkah sledile gibanju cene surove nafte na svetovnem trgu. »Trenutno cena nafte ostaja na relativno visokem nivoju. Ker prihajajo pomladni meseci, je možno da se bo zaradi višjih temperatur znižala poraba naftnih derivatov za ogrevanje, kar bi lahko pomenilo nekoliko nižje cene. Sicer pa je precej odvisno od odpiranja oziroma zapiranja gospodarstev in s tem povezane mobilnosti ljudi, ter odločitev glede količine načrpane nafte držav Opec.«
Na bencinskih črpalkah je dizel okrog 4,5 odstotka dražji od neosvinčenega bencina, česar pred liberalizacijo cen nismo poznali.
Za liter 95-oktanskega bencina je glede na podatke s spletne strani goriva.si na Petrolovih servisih treba odšteti 1,074 evra za liter, za dizel pa 1,122 evra za liter. Ista cena je za 95-oktanski bencin tudi na OMV bencinskih servisih, medtem ko je dizel malenkost dražji, in sicer 1,124 evra za liter. Na avtocestah in hitrih cestah so cene goriv višje.
