Snežna odeja ščiti rastline
Glede na podnebne scenarije za Slovenijo bo snega tudi v 21. stoletju postopno čedalje manj. Število dni s snežno odejo se bo občutno zmanjšalo v primerjavi z referenčnim obdobjem. Poleg tega bo tanjša tudi snežna odeja.
Po podatkih Arsa se bo v primeru optimističnega scenarija sneg obdržal 17 dni manj, v primeru zmerno optimističnega scenarija okoli 25 dni manj, po zelo pesimističnem scenariju pa celo 50 dni manj. Največji upad se pričakuje v zimskih mesecih, nad 1500 metri nadmorske višine pa spomladi.
Padel je rekord
Podnebno poročilo programa Copernicus navaja, da je bil vsak mesec od junija naprej najtoplejši, odkar spremljamo meritve. November 2023, ki je bil najtoplejši november na svetovni ravni doslej, pa je samo še dodatno prispeval, da bo tudi leto 2023 najtoplejše doslej. Povprečna temperatura površja letošnjega novembra je bila 14,22 °C, kar je 0,85 °C nad novembrskim povprečjem 1991–2020. Letos je bila svetovna povprečna temperatura od januarja do novembra najvišja izmerjena, 1,46 °C nad predindustrijskim povprečjem 1850–1900 in 0,13 °C višja od enajstmesečnega povprečja za leto 2016, ki je bilo doslej najtoplejše koledarsko leto.
To ni dobro z več vidikov: zaradi manjše zaloge vode v snegu in slabšega napajanja vodotokov; zaradi slabših prezimovalnih razmer za rastline in vplivov na zimske aktivnosti. Sneg ima namreč varovalno funkcijo, saj lahko zaščiti rastline pred poškodbami zaradi mraza. Snežna odeja oskrbuje tla z vodo, preprečuje izhlapevanje in deluje kot toplotni izolator. Zato so posevki ozimnih žit in tudi druge rastline pod snegom vselej zaščiteni pred nizkimi temperaturami. Zimske temperature lahko padejo tudi krepko pod ničlo, nezaščitene in zaradi pretople jeseni slabo utrjene rastline pa lahko pozebejo.
Tudi globina zamrzovanja tal je pod snežno odejo manjša. Če te ni, se v suhem mrazu globina zamrzovanja precej poveča. Tako je lahko na hladnejših območjih plast zamrznjenih tal debela pol metra in se tudi dlje obdrži. Suhe zime lahko povzročijo poškodbe na rastlinah. Temperaturna nihanja v času brez snežnega pokrova lahko povzročijo težave tudi zimzelenim okrasnim rastlinam, ki iz zamrznjenih tal ne morejo črpati vode, zimzeleni listi pa jo ob toplih dnevih izgubljajo in venejo, še posebno če uspevajo na sončnih legah.
50 dni manj s snežno odejo
predvideva zelo pesimistični scenarij.
Če tako stanje traja dlje, lahko nastopi zimska oziroma fiziološka suša. Posušeni listi rododendronov in azalej, lovorikovcev, cipres in nekaterih drugih iglavcev so lahko znak zimske suše. Letos suše ni, je pa lahko nevarna toplota, ker rastline ne mirujejo in so tako bolj ranljive za mraz brez zaščite s snežno odejo. Na drugi strani lahko tudi sneg, če je moker in težak, povzroči težave, lomi veje.
Rastlinjak zračimo
Vse več vrtičkarjev se odloča za rastlinjake, saj tako pridelek vsaj delno ubranijo pred izrednimi vremenskimi dogodki v vegetacijski sezoni in izkoristijo prostor tudi za zimsko zelenjavo. Ob koncu poletja posajena ali posejana zelenjava nas lahko razveseljuje vso zimo. Med njimi so radič, zimska solata, rukola, motovilec in špinača, peteršilj, zimski portulak in čebulček. Rastlinjaka pozimi ne puščajmo praznega.
Suhe zime lahko povzročijo poškodbe na rastlinah.
Ozimno žito, ki ga sejemo konec septembra do srede oktobra, lahko uporabimo za zeleno gnojenje in ga sredi februarja vkopljemo. Če je prostor manjši, lahko vanj posejemo tudi božično žito, ki bo skrbelo za organsko snov, čebulček celo razkužuje tla. Pozimi je treba rastlinjake zračiti. V sončnih dneh se zrak lahko v njih preveč segreje in škoduje rastlinam. Nastane kondenz, ki lahko vpliva na razvoj glivičnih in bakterijskih bolezni. Ne pozabimo na zmerno zalivanje, radič ali rukola, ki pozimi trpita pomanjkanje vode, postaneta grenka. Čezmerno zalivanje lahko zaradi zmanjšanega izhlapevanja pozimi povzroči gnitje zelenjave.
