PIRANSKI MONFORT
Skladišča soli z novo zgodbo
Mogočnim, spoštljivo starim in za nekatere neuglednim portoroškim skladiščem soli prinaša življenje nov info center.
Odpri galerijo
Info center tudi z zanimivo arhitekturno rešitvijo v Monfort prinaša živahnost in nove vsebine. FOTOGRAFIJE: JANEZ MUŽIČ
Nekdanji veličastni skladišči soli Monfort in Magazini grande pomembno ohranjata spomin na piransko solinarsko dejavnost. Načrte zanju so naredili Francozi, zgradili pa Avstrijci. Manjši, a kar 156 metrov dolg Monfort služi svojemu namenu skoraj dve stoletji, 186 m dolg Magazini grande pa od leta 1838. Že pred desetletji so oba razglasili za arhitekturni spomenik.
V objektu so zgradili moderen dvonadstropni del, center pa je zasnovan kot sodobno središče z multimedijsko sobo in je namenjen tudi predavanjem, razstavam, predstavitvam ter delavnicam. Iz zgornjega nadstropja se skozi stekleno steno odpira pogled na bogato zbirko tradicionalnega ladjedelstva in vodnih športov ter seveda na gradnjo replike istrskega topa. Še pred stoletjem je bilo to eno najpogostejših ribiških plovil, a so se ohranili ostanki samo enega. Vsem na očeh ga gradi ekipa mojstrov stare obrti ladijskega tesarstva, v kateri so Tomi Sinožič, Kristjan Kerin in Gregor Pižent iz Izole.
Živahno dejavnost v novih prostorih centra napoveduje tudi odprtje multimedijske razstave, ki so jo poimenovali Sal nostrum – Iz solin v skladišča soli. Pripravila jo je ekipa mladih piranskih ustvarjalcev pod strokovnim mentorstvom dr. Flavija Bonina iz Pomorskega muzeja. V njej so se Veronika Bjelica, Nina Peca, Vasja Vidmar, Matjaž Kljun, Arianna Protić, Katjuša Čeh, Jani Turk, Helena Mikolj, Valentina Agostini Pregelj, Sabina Damiani, Noemi Zonta in Tamara Mihelič lotili te več kot 700 let stare piranske tradicije prevoza soli in njenega skladiščenja.
200.000 evrov je piranska občina namenila za ureditev info centra.
Dragocena dediščina
Zadnjo sol je Droga postrgala iz skladišč pred nekaj leti, in od takrat piranska občina za te ogromne prostore tik ob morju išče novo vsebino. Monfort je medtem dobil nove korce, zamenjali so električno napeljavo in poskrbeli za požarno varnost. V njem sta že nekaj let galerija Obalnih galerij ter Muzej tradicionalnih in športnih plovil, sredi novembra pa je ta del dobil še nov info center Mala barka, ki z zanimivo arhitekturno rešitvijo prinaša nove vsebine. S projektom želijo ohranjati in promovirati pomorsko dediščino obmejnega območja po načelih trajnostnega turizma. »Morda sem nekoliko pristranski, a nikjer na svetu nimajo tako zanimive zbirke, predstavljene na tako razumljiv način v tako zanimivem prostoru,« ni skrival zadovoljstva župan v odhajanju Peter Bossman.Center je za veličastnimi, skoraj 200 let starimi mogočnimi zidovi arhitekturnega in tehnološkega spomenika.
V objektu so zgradili moderen dvonadstropni del, center pa je zasnovan kot sodobno središče z multimedijsko sobo in je namenjen tudi predavanjem, razstavam, predstavitvam ter delavnicam. Iz zgornjega nadstropja se skozi stekleno steno odpira pogled na bogato zbirko tradicionalnega ladjedelstva in vodnih športov ter seveda na gradnjo replike istrskega topa. Še pred stoletjem je bilo to eno najpogostejših ribiških plovil, a so se ohranili ostanki samo enega. Vsem na očeh ga gradi ekipa mojstrov stare obrti ladijskega tesarstva, v kateri so Tomi Sinožič, Kristjan Kerin in Gregor Pižent iz Izole.
Replika že izginulega istrskega plovila topo bo kmalu nared.
Živahno dejavnost v novih prostorih centra napoveduje tudi odprtje multimedijske razstave, ki so jo poimenovali Sal nostrum – Iz solin v skladišča soli. Pripravila jo je ekipa mladih piranskih ustvarjalcev pod strokovnim mentorstvom dr. Flavija Bonina iz Pomorskega muzeja. V njej so se Veronika Bjelica, Nina Peca, Vasja Vidmar, Matjaž Kljun, Arianna Protić, Katjuša Čeh, Jani Turk, Helena Mikolj, Valentina Agostini Pregelj, Sabina Damiani, Noemi Zonta in Tamara Mihelič lotili te več kot 700 let stare piranske tradicije prevoza soli in njenega skladiščenja.
