Ruska kapelica nosi sporočilo miru: pod Vršičem namesto slovesnosti le pietetni dogodek
Pri Ruski kapelici pod Vršičem, kjer vsako poletje tradicionalno poteka spominska slovesnost, bo letos zaradi vojne v Ukrajini to nedeljo le kratek pietetni dogodek za članice in člane ter prijatelje Društva Slovenija-Rusija. Drug program ali spremljevalni dogodki, ki so bili v preteklosti priložnost za politične in gospodarske pogovore, letos niso predvideni.
Kot je pojasnil Urban Ocvirk, ki prevzema vodenje Društva Slovenija-Rusija od dolgoletnega predsednika in nekdanjega slovenskega veleposlanika v Ruski federaciji Saše Geržine, so na kratko pieteto povabljeni »vsi tisti, ki so z nami 30 let, in nekaj prijateljev društva«. Za takšno okrnitev dogodka so se odločili, ker kapelica letos še bolj kot v preteklih desetletjih miru potrebuje ljudi, da v tišini prižgejo svečko ali položijo venec.
»Za duše umrlih pod plazom in proti vsem vojnam, nasilju, uničenju in okrutnosti, v katero pelje slepo sovraštvo. Za človečnost, strpnost in modrost. Za mir,« so zapisali pri društvu, ki je že februarja obsodilo rusko agresijo na Ukrajino ter izrazilo solidarnost z ukrajinskim narodom in delom ruske družbe, ki nasprotuje vojni. Ruski vrh so pozvali, naj nemudoma ustavi vojaške aktivnosti zoper Ukrajino in prepreči nadaljnje žrtve, trpljenje in razdejanje na ozemlju suverene sosednje države.
Spomin na 8. marec 1916
Spominska slovesnost pri Ruski kapelici vsako leto oživlja spomin na umrle ruske ujetnike v prvi svetovni vojni, ki jih je 8. marca 1916 zasul snežni plaz med gradnjo ceste čez gorski prelaz Vršič. Cesto je gradilo okoli deset tisoč ruskih vojnih ujetnikov, snežni plaz z Mojstrovke pa je vzel okoli 300 življenj, vendar natančno število žrtev ni znano. Domneva se, da je umrlo od 170 do 300 Rusov in od 10 do 80 avstro-ogrskih vojakov, ki so stražili ujetnike. Kapelico so poleti 1916 zgradili preživeli ruski vojni ujetniki v spomin na umrle tovariše.
Po prvi svetovni vojni so zanjo skrbeli domačini in okoličani, po rekonstrukciji ceste leta 1937 so našli še številne grobove umrlih, posmrtne ostanke so pokopali v kostnici ob kapelici, ki je posvečena svetemu Vladimirju in nad katero so postavili piramido z napisom Sinovom Rusije. Ker je lesena kapelica z leti strohnela, so jo leta 1991 obnovili, prav tako so obnovili grobove ruskih ujetnikov pri Erjavčevi koči ter očistili in obnovili grob neznanega vojaka ob kapelici. Leta 2006 je bila kapelica v celoti obnovljena.
Kulturni spomenik državnega pomena
Vpisana je v Register kulturne dediščine Slovenije in je razglašena za kulturni spomenik državnega pomena. Že desetletja je tradicionalni kraj slovensko-ruskih srečanj, ki so se začela že med vojnama, po drugi svetovni vojni, tudi zaradi ohlajenih odnosov med državama, zamrla, v šestdesetih letih pa znova zaživela.
Nekdanji predsednik Milan Kučan se bo pietetnega dogodka udeležil. Kot pravi, ne vidi nobene povezave med poklonom umrlim pri kapelici ter med ukrajinsko-rusko vojno. »Ta dogodek nikoli ni bil mišljen kot političen, politika si ga je polastila, tako kot si ga je poskušal določen del komercialnega gospodarstva, s čimer je spominska slovesnost umrlim začela izgubljati svoj pomen. To je poklon umrlim, tradicija, ki so jo stoletje ohranjali kranjskogorski ljudje, in mislim, da je skrajni čas, da se osvobodi politične in komercialne konotacije,« pravi Kučan.
V samostojni Sloveniji so bila ta srečanja obujena leta 1992 in so prerasla v tradicijo dveh slovanskih držav, zbliževanje dveh kultur in dveh krščanskih veroizpovedi. Vsako leto je srečanje pritegnilo ugledne goste iz sveta politike, gospodarstva in religije. Med njimi so bili ruski predsednik Vladimir Putin ob stoti obletnici plazu (2016.), nekdanji ruski premier Dimitrij Medvedjev, predsednik Sveta federacije Sergej Mironov, nekdanji predsednik ruske vlade Jegor Gajdar, patriarh Ruske pravoslavne cerkve Kiril, nekdanji finančni minister Aleksej Leonidovič Kudrin in številni drugi.
