DO 3. MARCA 2024

Rokodelci s Koroške v Ljubljano

V Slovenskem etnografskem muzeju je na ogled 38 izbranih del.
Fotografija: Ana Cajhen (levo) in Nina Savič sta ustvarili slamnato svetilo. FOTO: Osebni arhiv
Odpri galerijo
Ana Cajhen (levo) in Nina Savič sta ustvarili slamnato svetilo. FOTO: Osebni arhiv

Slovenski etnografski muzej (SEM) v jubilejnem letu, ko praznuje 100-letnico svojega obstoja, razstavno dejavnost nadaljuje z razstavo Trienale rokodelstva – razstavo sodobnih in inovativnih izdelkov na temeljih bogate kulturne dediščine Slovenije, ki zaokroža celoletni medinstitucionalni projekt Trienala rokodelstva.

Razstava se je v SEM preselila po uspešni predstavitvi v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, na ogled pa je 38 izbranih del. Minuli petek jo je odprl zasl. prof. dr. Janez Bogataj, na ogled bo do 3. marca 2024.

Poziv k sodelovanju na Trienalu rokodelstva je razpisal konzorcij projektnih partnerjev: Koroški pokrajinski muzej, Slovenski etnografski muzej, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Koroška galerija likovnih umetnosti, Podjetniški center Slovenj Gradec v sodelovanju s Centrom za kreativnost in Centrom Rog.

Zanimanje za rokodelstvo je izjemno. FOTO: Arhiv Sem
Zanimanje za rokodelstvo je izjemno. FOTO: Arhiv Sem
Zadnje priprave pred odprtjem FOTO: Arhiv Sem
Zadnje priprave pred odprtjem FOTO: Arhiv Sem

Prispeva k razumevanju

V pozivu je bilo poudarjeno, da se poleg odličnosti tradicionalnih izdelkov in predstavljanja mojstrskega znanja, spretnosti in veščin želi izpostaviti tudi izdelke in projekte, ki temeljijo na uporabi naravnih in lokalno pridobljenih materialov, ki inovativno in konceptualno uporabljajo rokodelske tehnike in simboliko in ki se skozi raziskovanje ročnih procesov izdelave ukvarjajo s socialnimi, političnimi in okoljevarstvenimi problematikami. S tem razstava prispeva k razumevanju rokodelstva v kontekstu časa in družbe 21. stoletja; odraža spremenjena razmerja na področju kultur ročnega izdelovanja ter izpostavlja aktualnost in relevantnost tovrstnih procesov.

Kustosinje razstave dr. Cvetka Požar (MAO), dr. Tanja Roženbergar (SEM) in Maja Vardjan (MAO) so izbor izdelkov in projektov razdelile v tri tematske sklope: Ohranjene tradicije: mojstrska znanja, spretnosti in veščine, Nove tradicije: prilagoditve rokodelskih simbolik in tehnik ter Nova materialnost: konceptualni in socialni pristopi. Tematska zasnova razstave omogoča vzpostavitev odnosov med izdelki ter tako izpostavlja njihove temeljne in tudi skupne lastnosti.

»Posebno mesto med prispelim in izbranim gradivom je namenjeno tradicionalnim, ročno izdelanim rokodelskim izdelkom,« so povedali organizatorji razstave. »Ti sledijo tradiciji posameznih rokodelskih panog s pripravo in uporabo naravnih materialov in surovin, ki so pogosto pridobljene v bližnji okolici, v načinu ročnega dela ter uporabi tradicionalnih tehnik in pripomočkov, v formi izdelkov, njihovi rabi in uporabnosti. S temi pristopi podpirajo aktualna razmišljanja o nujnem trajnostnem razvoju in smotrni uporabi naravnih virov.«

Na razstavi sodeluje tudi mojster lecta Boštjan Perger iz Medenega raja Perger 1757. FOTO: Primož Hieng
Na razstavi sodeluje tudi mojster lecta Boštjan Perger iz Medenega raja Perger 1757. FOTO: Primož Hieng
Trienale rokodelstva je odprl Janez Bogataj. FOTO: Arhiv Sem
Trienale rokodelstva je odprl Janez Bogataj. FOTO: Arhiv Sem

Terapevtski učinek

Rokodelske razstave v Slovenj Gradcu imajo bogato tradicijo in so ena najpomembnejših manifestacij za predstavitev ročno izdelanih izdelkov. Od prve razstave domačih in umetnostnih obrti leta 1977 so se družbene, kulturne, ekonomske in okoljske razmere temeljito spremenile. Pretirana industrializacija, globalizacija in pereče okoljske spremembe vodijo do vedno večjega zanimanja tako ustvarjalcev kot tudi uporabnikov za ročno proizvedene izdelke. Vse pogosteje se poudarja tudi terapevtski učinek ročnih spretnosti.

Nagrajeni steklenici Teje Hlačer FOTO: Tomo Jeseničnik
Nagrajeni steklenici Teje Hlačer FOTO: Tomo Jeseničnik

»Sporočilo Trienala rokodelstva na simboličnem nivoju na novo interpretira in razumeva tudi zbirko Obrti in trgovine, eno najštevilčnejših in najstarejših zbirk Slovenskega etnografskega muzeja, in odkriva njen potencial za sodobno družbo,« je povedala Tanja Roženbergar.

Predstavlja se tudi nagrajeni izdelek Steklenici oblikovalke v keramiki in etnologinje Teje Hlačer (1975, Ljubljana). Oblikovalko je najbolj zaznamovalo petletno delo v priznani mednarodni šoli za keramiko La Meridiana v Toskani. Je tudi članica IAC-Mednarodne akademije za keramiko s sedežem v Ženevi. Pri ustvarjanju jo navdihujejo narava ter tradicionalne oblike in tehnike lončarskih mojstrov.

Nina Savič in Ana Cajhen predstavljata slamnato svetilo, ki povezuje tradicionalna znanja in spretnosti s sodobnimi oblikovalskimi pristopi. Domžalski slamnik se spremeni v senčnik za luč in z uporabo tradicionalnih tehnik šivanja slamnatih kit iz njega oblikuje sodobno viseče svetilo za dom. Izhodišče slamnatega senčnika je osnovna dimenzija slamnika brez krajcev. Oblikovalski izziv je povečati obseg in izdelati slamnato senčilo večjega premera. Na ta način se poveča svetilnost, medtem ko slamnate kite navzven prepuščajo nežno, toplo in ambientalno svetlobo. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije