NPU POD DROBNOGLEDOM

Razkrivamo, katerih pet odmevnih primerov je Hojs ukazal ponovno raziskati

Objavljeno 10. avgust 2020 11.00 | Posodobljeno 10. avgust 2020 11.13 | Piše: A. L., T. V.

Minister pravi, da je treba odpraviti vsako senco dvoma o delu policije, opozicija pa mu očita prekoračitev pooblastil.

Hojsu nekateri očitajo, da je dal revidirat preiskave, ki se niso zaključile po željah stranke SDS. FOTO: Jože Suhadolnik
Konec prejšnjega tedna je minister za notranje zadeve Aleš Hojs - ta je sicer pred enim mesecem (nepreklicno) odstopil - dvignil veliko prahu, ko je v. d. generalnega direktorja policije Andreju Juriču odredil, da mora poskrbeti za revizijo nekaterih že zaključenih kriminalističnih preiskav na Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU).

Opozicija je skočila v zrak, češ da gre za zlorabo oblasti in nezakonite posege politike v policijo. Na ministrstvu pa pravijo, da je Hojs konec julija »usmeritve in obvezna navodila za izvajanje policijskih nalog pri odkrivanju in preiskovanju zahtevnih kaznivih dejanj, zlasti s področja gospodarstva, korupcije in organiziranega kriminala, ki jih opravlja Nacionalni preiskovalni urad (NPU)« izdal v skladu s svojimi pristojnostmi. Kot pravno podlago navajajo določila 23. in 24. člena zakona o državni upravi in določila 3., 4. in 13. člena zakona o organiziranosti in delu v policiji.
 
Preberite tudi:

Ga bo Janez Janša po tem lahko obranil?


 
»V konkretnih zadevah je treba ponovno preveriti, ali so preiskovalci preverili vse naznanitve kaznivih dejanj, v posameznih primerih ukrenili vse potrebno za preiskavo sumov in o ugotovitvah celovito in korektno obveščali državnega tožilca, ki je na podlagi ugotovitev policije sprejel ustrezno tožilsko odločitev. Usmeritve in navodila ne določajo, katera policijska pooblastila je še treba opraviti v konkretnih zadevah ali zoper katere osebe, ker o njih samostojno odločajo policijski preiskovalci in državni tožilec, ki usmerja predkazenski postopek,« pojasnjujejo na ministrstvu.

Minister Hojs ocenjuje, da so na podlagi dosedanjih formalnih in neformalnih oblik notranjih in zunanjih nadzorov nad delom ali v povezavi z delom NPU potrebni ukrepi, s katerimi se bo preverila ustreznost delovanja NPU in njegovih preiskovalcev. Preverila se bo ustreznost ureditve delovanja NPU na podlagi veljavnih predpisov in proučila potreba po morebitnih njihovih spremembah.

Žilne opornice, otroška kirurgija, bančna luknja, ...

Revizijo minister zahteva v odmevnejših primerih, v katerih je bil NPU deležen največ kritik, in sicer:
–        Banka Slovenije, Stanje v slovenskem bančnem sistemu, 24. julij 2012 (strogo zaupno);
–        kazenska ovadba Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence zoper gospodarsko družbo Pro Plus, d. o. o., zaradi suma storitve kaznivega dejanja protipravnega omejevanje konkurence po 225. členu Kazenskega zakonika, marec 2017 (domnevne zlorabe prevladujočega položaja družbe Pro Plus pri televizijskem oglaševanju);
–        2737-VII Končno poročilo Preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji, 11. 4. 2018 (lani zavržena kazenska ovadba bančnikov iz NLB v primeru Farrokh)
–        2718-VII Zaključno poročilo o opravljeni parlamentarni preiskavi na področju ugotavljanja zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic, 26. 3. 2018;
–       1092-VIII Besedilo Vmesnega poročila o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije, 25. 3. 2020.

image
Nacionalni preiskovalni urad (NP), znan tudi kot slovenski FBI, je na prepihu. FOTO: Jože Suhadolnik
Na ministrstvu so za Slovenske novice tudi pojasnili, zakaj se je minister odločil za uvodbo nadzora teh primerov: »Že v vsej dosedanji komunikaciji, začenši z zaslišanjem na pristojnem odboru DZ pred izvolitvijo v DZ, minister poudarja, da želi in bo zahteval učinkovitejše delo NPU in kriminalistične policije. Postopki, ki jih zaključi tožilstvo z zavrženjem ovadb, so lahko tudi posledica slabo opravljenega dela policije in ne zgolj nedolžnosti osumljenih. Zato je v vseh naštetih izjemno odmevnih in za davkoplačevalce zelo dragih primerih, nujno odpraviti vsako senco dvoma na delo policije. Lahko pa se bo ugotovilo, da delo ni bilo ustrezno opravljeno in da bodo ugotovljena nova dejstva, na podlagi katerih bo tožilstvo imelo razloge za nadaljevanje svojega dela. V obeh primerih bo to le potrdilo pravilnost uvedene revizije.«

Odzivi na Hojsovo odredbo Juriču
Predsednik LMŠ Marjan Šarec je na twitterju zapisal, da so na začetku poti vrgli kompas stran in zdaj na poti proti cilju ubirajo čudne smeri: »Zaplezali so se. Popolna zloraba oblasti za lastne namene. Knovs in odbor za notranje zadeve bosta v prihodnje očitno imela še veliko dela.«

Po mnenju SD je minister s svojim ravnanjem grobo in nedopustno prekoračil pooblastila, ki mu jih daje zakon o organiziranosti in delu policije, ki v 4. členu jasno zapoveduje, da »pristojnosti ministra iz petega odstavka tega člena ne veljajo za policijske postopke, katerih usmerjanje je na podlagi zakona, ki ureja kazenski postopek, prevzel pristojni državni tožilec«.

V Levici so opozorili, da je Hojs pred tedni že nepreklicno odstopil, ker da ni mogel vplivati na delo preiskovalnih organov, zdaj pa »pritiska na NPU, da ponovno preišče in drugače odloči o rabotah njegove stranke«. »Aleš Hojs, ponovite odstop, tokrat res nepreklicno,« ga je pozval vodja poslanske skupine Matej T. Vatovec.

SAB je na twitterju pozval, naj minister, ki je že podal odstopno izjavo, dejansko odstopi. »Nedopustna praksa se nadaljuje; na začetku so eni pomagali pri nabavi mask in logistike, sedaj kontrolirajo in usmerjajo delo policije! Razumi, kdor more.«

Za medije so zadevo komentirali tudi različni déležniki in strokovnjaki. Miroslav Žaberl s Fakultete za varnostne vede je za Televizijo Slovenija opozoril, da »policijo vodi generalni direktor policije, on je predstojnik organa in on je tisti, ki policijo vodi. Ne more minister naročati generalnemu direktorju, katere interne nadzore naj generalni direktor opravi, to je odločitev generalnega direktorja in tudi njegova odgovornost«.

Minister policiji lahko daje usmeritve in navodila, so za televizijo povedali v Društvu kriminalistov. »Vendar pa moram opozoriti, da pristojnost ministra ne velja za policijske postopke, katerih usmerjanje je na podlagi zakona, ki ureja kazenski postopek, prevzel pristojni državni tožilec, tukaj se pristojnosti ministra končajo,« meni predsednik društva Slavko Koroš.

V Sindikatu policistov Slovenije presojo po njihovem političnega vprašanja prepuščajo politikom. V policijskem sindikatu Slovenije pa so izrazili skrb. Dokumenta sicer še niso videli, je pa Andrej Kocbek iz sindikata napovedal, da »če bodo izhajali iz navodil znaki kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, bo zadevo treba predati specializiranemu državnemu tožilstvu«.

STA




Deli s prijatelji