Pust začnejo že na martinovo

Na debeli četrtek bi se moral v Mozirju začeti pustni spektakel, karneval Pusta Mozirskega, ena uglednejših pustnih prireditev v Sloveniji. A je tokrat 130-letnici kulturne tradicije obujanja prvih začetkov pustovanj v tamkajšnjem kraju z več kot 700-letno zgodovino Društvo za ohranjanje kulturne dediščine dalo le jubilejni pečat.

Odpovedali so se predaji občinske oblasti pustnakom, »okol ofiranju« po mejah kraja, žuranjih v maskah in malemu karnevalu za najmlajše, podelitvi trških pravic ter velikemu jubilejnemu karnevalu z mednarodno udeležbo. Izdali pa so Kroniko 130-letnega delovanja v prazničnem pustnem glasilu Kurir ter razstavili ključne pregledne fotografske dosežke lokalnih karnevalskih fotografov. Te so postavili na velikih panojih po glavnem trgu, v vitrinah ter pozneje še na osrednjem galerijskem prostoru.

Prvi viri o pustovanju v tem kraju sežejo v leto 1891, ko je njihov pustni kronist Žiga Laykauf zapisal, da v Mozirju Pustnaki zganjajo norčije. Veliko je iz pajčevine zgodovine o pustu v Mozirju izbrskal tudi zgodovinar in kulturni zapisovalec Aleksander Videčnik, ki je žal umrl pred slabima dvema letoma.

Pustna bratovščina je običajno začela svoje dejavnosti že proti koncu vsakega leta na dan jesenskega pusta na martinovo, 11. novembra ob 11. uri in 11 minut je zadonel strel iz trškega kanona in so objavili pustni red za naslednje leto, na ta dan pa imenovali tudi pustno kraljico. Če v 100 letih pustni možje niso spustili blizu nobene ženske, se je v zadnjem desetletju tudi to spremenilo, od 2010. se jih je izmenjalo vsaj pet.

Znamenit je tudi pustni bend Boj se ga, z velikim bobnom ter posebnim sitom za prebiranje tonov in zvokov, ki vajeno zganja hrup, pustne koračnice ter avizo ob vseh omembe vrednih dogodkih. Pomembno je tudi tradicionalno pustno oblačilo, bela srajca, črna obleka, ukrojena kot enostaven frak, pripadajoči črn cilinder ter rdeče-belo izvezen znamenit šal z napisom Pust Mozirski. Le v takšnem, sveže speglanem gvantu se lahko prikaže član pustne bratovščine na dogodkih, ki so v čast bogu, kraju in tradiciji.

»Osrednjih prireditev letos ne bo, ker jih ne sme biti, bomo pa, ko bo seveda mogoče, v galeriji naredili razstavo slik ter v kulturnem domu filmski večer s tremi starimi filmi,« nam je povedal predsednik Pusta Mozirskega Marko Presečnik.