Prezrta piranska kamnita preproga

V okviru dnevov evropske kulturne dediščine je v Piranu potekala sila neobičajna delavnica, ki so jo naslovili Po kamniti preprogi v prihodnost. Zasnovala in vodila jo je krajinska arhitektka Romana Kačič iz piranskega zavoda za krajino, kulturo in umetnost Abakkum. Z veliko radovednosti so se je udeležili učenci, upokojenci in študenti, med katerimi ni manjkalo bodočih krajinskih arhitektov.

Na predavanjih so se najprej seznanili s funkcionalnimi in ekološkimi vidiki kamnitih tlakov, pri tem niso pozabili na njihov estetski, socialni in še zlasti zgodovinski pomen, med terenskim delom pa so izdelovali karte tlakov posameznih delov Pirana. Združili jo bodo v skupno karto tlakov mesta, to pa bodo sredi prihodnjega meseca predstavili na Piranskih dnevih arhitekture. Marsikje so zabeležili njihovo precej slabo stanje.
 

Včasih so delali premišljeno in lepo

Želja raziskovalcev piranskih mestnih tlakov je, da tudi širši javnosti prikažejo, kakšno skrb so nekoč namenjali izbiri in polaganju kamnov. Tlake so izdelovali predvsem s peščenjakom oziroma z vzdržljivimi materiali iz bližnje okolice. V marsikateri ulici, sploh če je bila malce bolj strma, so premišljeno in skrbno naredili naklone na vse strani, da je voda lepo odtekala, fuge pa izvedli tako, da so omogočale njeno pronicanje.
Velika razlika je, kako so tlake delali nekoč in kako jih danes, pravi Kačičeva. »Ljudem je bilo včasih pomembno tudi to, da so imeli pred domom lepo tlakovano ulico brez luž. Naš cilj je tudi ugotavljanje najlepših vzorcev kamnitega tlaka in tistih, ki so najbolj značilni za Piran,« je poudarila.

Pri popisovanju jih je zanimalo, kako so stari mojstri pred več stoletji kamne premišljeno in z ljubeznijo vtkali v ulice, stopnišča in trge. Ugotavljali so, kje so najstarejši piranski tlaki, kje najlepši vzorci, značilni za ulice, kateri za trge.

Ob tem je zanimivo, da se je marsikateri udeleženec šele na delavnici zavedel bogastva te piranske dediščine. Risanje, merjenje in fotografiranje vzorcev tlakov po ulicah, dvoriščih, trgih in celo hišah, kar so skrbno delali prostovoljci, pa je seveda pritegnilo tudi pozornost domačinov. Ugotovitve bodo strnili še v skupni pobudi občini za zavarovanje, obnovo ter vzdrževanje te kamnite preproge, je povedala Kačičeva.

Na to, da je treba stoletno dediščino skrbneje ohranjati in obnavljati, ne pa je preprosto zamenjati z novo ali kar zaliti z asfaltom oziroma betonom, vse prevečkrat pozabljamo.