PAKET REFERENDUMOV

Predlog za superreferendumski dan: nas jeseni čakajo kar štiri glasovanja?

Državljani bi ob vprašanjih o Jeku 2 in o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja odločali tudi o dveh širših temah, migracijah ter zelenem prehodu.
Fotografija: Posvetovalni referendum o JEK bo še letos, predvidoma v drugi polovici leta. FOTO: Marko Feist
Odpri galerijo
Posvetovalni referendum o JEK bo še letos, predvidoma v drugi polovici leta. FOTO: Marko Feist

V NSi ob več v parlamentarni postopek vloženih predlogih za posvetovalne referendume predlagajo izvedbo "superreferendumskega dneva". Kot smiselno ocenjujejo, da bi državljani ob vprašanjih o Jeku 2 in o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja odločali tudi o dveh širših temah, migracijah ter zelenem prehodu, je dejal prvak NSi Matej Tonin.

V DZ so namreč trenutno vloženi štirje predlogi za posvetovalne referendume. Prvega je vložila opozicijska SDS, in sicer o izgradnji drugega bloka Jedrske elektrarne Krško (Jek 2). Omenjeni predlog bo na klopeh matičnega odbora v torek. Vseh pet parlamentarnih strank se je sicer konec januarja poenotilo, da bodo skupaj oblikovale referendumsko vprašanje o projektu, strinjale so se tudi, da bi bil posvetovalni referendum še letos, predvidoma v drugi polovici leta.

Iskanje podpore jedrski energiji

Predsednik NSi je ob tem dejal, da je v prvem koraku smiselno preveriti širše soglasje o naklonjenosti jedrski energiji, nato pa ob znanih konkretnih številkah in izvajalcih še enkrat preveriti podporo na referendumu, zlasti če bo vladna koalicija za to vprašanje sprejemala poseben zakon.

Minuli teden je koalicija v parlamentarni postopek vložila tudi predlog za razpis posvetovalnega referenduma o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. NSi pa je medtem v DZ vložila dva predloga za razpis posvetovalnih referendumov, o predlogu energetskega zakona in o predlogu zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje Jugoslavije.

Po besedah predsednika stranke Tonina zato, ker ko "opozicija ni slišana in ko vlada ne sliši niti ljudi, je referendumska zahteva edino orodje, ki ga še ima opozicija. To smo tudi uporabili v dveh primerih, kjer se nam je zdelo res kaplja čez rob, da gredo stvari v napačno smer."

Les kamen spotike

Pri predlogu energetskega zakona so NSi med drugim zmotila določila glede zemeljskega plina in naprav na lesno biomaso. Tonin je znova izpostavil pričakovanje, da bo vlada črtala sporna določila. Vladna stran je sicer v minulih tednih že večkrat zagotovila, da bodo umaknili določila glede naprav na lesno biomaso.

V predlogu zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ pa je za NSi sporno določilo, s katerim bi otrokom pripadnikov narodov nekdanje SFRJ omogočili učenje maternega jezika in kulture v osnovnih in srednjih šolah. Po besedah Tonina pa je problem pri omenjenih otrocih v neznanju slovenskega jezika, da bi se lahko čim bolje integrirali v slovensko družbo. Koalicija je sicer z dopolnilom že črtala omenjeni člen.

Tonin ocenjuje, da oba predloga omenjenih zakonov odpirata širši temi, in sicer zeleni prehod ter migracijsko politiko države, zato bi bilo smiselno o tem državljane vprašati na referendumu. V NSi so tako ob teh temah pripravljeni tudi razširiti za zdaj oblikovani referendumski vprašanji. "Tako bi na en dan lahko obdelali pomembna vprašanja, ki se tičejo Slovenije," je navedel.

Brezglavo v zeleni prehod?

Pri prvi temi je po njegovih besedah jasno, da je pri načrtih za zeleni prehod šla marsikatera stvar narobe, da se je "skakalo v bazen brez vode" in "brezglavo divjalo". Zato bi s posvetovalnim referendumom politika lahko začrtala jasno smer v energetiki za prihodnost. Pri migracijski politiki pa je po njegovem prepričanju na mizi vprašanje, "ali podpiramo multikulti pristop ali integracijski pristop".

Tonin se je sicer ob tem danes dotaknil še preostalega aktualnega političnega dogajanja v državi. Ob kadrovskih menjavah v največji vladni stranki Gibanje Svoboda in kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba, ki so se zvrstile v minulem tednu, je ocenil, da si mora vsak predsednik vlade postaviti ekipo, s katero bo lahko delal in dosegal dobre rezultate.

"Kot je v stranki za dober ali slab rezultat vedno odgovoren predsednik, je isto v vladi. Predsednik vlade je tisti, ki nosi ključno odgovornost. Te menjave vidim v tem duhu, vsakdo pa si posteljo postilja sam," je dodal.

Ob začetku volilnih opravil pred volitvami poslancev v Evropski parlament pa je napovedal, da bodo v NSi kandidatno listo po potrditvi na izvršilnem odboru javnosti razgrnili konec meseca. Tudi sam se bo potegoval za mandat na evropskem političnem parketu. Ali bo ob tem zasedel nosilno mesto na listi NSi, pa danes ni želel razkriti.

 

Preberite še:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije