Poglejte, kako Božo kolesa oblači v les (FOTO)
»Les oziroma leseni deli so v modi, pa sem se odločil, da se tega lotim, da obstoječe kolo oblečem. S to preobleko kolo pride do novega izraza,« o razlogih za nov karierni izziv pripoveduje 53-letni Božo Senica. Kar 35 let je že zaposlen v podjetju Kopitarna Sevnica, kjer dela kot kreator oziroma modni oblikovalec. Nad modelarstvom in oblikovanjem se navdušuje od mladih nog. V času covida-19 pa je ob obilici časa našel tudi nove izzive. Da bi v les oblekel obstoječe kolo. Rečeno, storjeno. »Kdor želi, da mu oblečem klasično kolo v les, mi ga pripelje in se lotim dela,« nadaljuje Božo.
Vse ročno
»Ko dobim kolo, v posebnem programu zrišem predstavitev na računalnik. Tam oblikujem sliko in jo obdelam. Upoštevam tudi želje naročnika, vključno z vsemi napisi. Vse je treba načrtovati in vnaprej narediti, da ne bi česa pozabil gravirati. Vse mora biti pripravljeno pred sestavljanjem, po katerem sta na vrsti le še lakiranje in mazanje z oljem. Ko stranka potrdi, da se strinja z obstoječim dizajnom, se lotim izdelave. Ročno izdelam tako rekoč vsak del, nekaj malega mi je v pomoč tudi CNC stroj, pa tudi laser,« izvemo, kako se loteva dela.
Skoraj dva kubika lesa
Božo je jeseni 2016 ob 130-letnici Kopitarne Sevnica izdelal mogočno veliko leseno kopito, ki danes krasi rondo v Sevnici. Dolgo je 250 cm, široko 80 cm in visoko 125 cm, porabil pa je 1,8 kubika lesa, 17 kilogramov lepila in 700 vijakov.
»Vsak del je unikaten in ga je treba narediti posebej, upoštevaje obstoječo linijo, ki jo kolo že ima. Vsi spoji so narejeni direktno na kolo, niso vnaprej. Zato moraš vsak del prilagoditi. Zato gre res za unikatno delo. Pri oblačenju začnem pri osnovni konstrukciji telesa, okovju. Potem se lotim vilic in raznih dodatkov. Najtežje je obleči krmilo. Sprva vsak leseni del fiksiram in preizkusim, potem pa prilepim na dano okovje. Petkrat preizkusim, predno zalepim! In fiksiram s posebnim avtokitom. Da je zlepljen in na okovje pritrjen,« Božo pojasni tehnologijo lepljenja kosov na okovje. »Najraje oblečem kolo v les topola, ker je zelo lahek. Temu dodajam različne barvne kombinacije: les parjene češnje je bolj rdeč, oreh je bolj temen. Oblečeno kolo je do dva kilograma težje kot popreje,« razkriva Božo, ki za ena stilsko preobrazbo enega kolesa porabi dober mesec. Najraje pa v svoji delavnici ustvarja popoldne in zvečer, takrat tam najde svoj mir.
Tudi ure
Ima pa v izdelavi tudi kolo, ki bo dejansko celo iz lesa. »Pri tem so mi v oporo le posebni kovinski nosilci. Tako kolo brez utrditve ne more delovati, saj sam les ne bi prenesel vseh obremenitev. Je pa tako kolo primerno bolj za mestno vožnjo, ne pa skakanje po stopnicah. Pa narejeno bo iz gabra, ki velja za najmočnejši les,« pa Božo pove o svojih novih izzivih in ciljih. Ko je kolo narejeno, ga še polakira.
Ko stranka potrdi, da se strinja z obstoječim dizajnom, se lotim izdelave.
»Če vas morda ujame dež, ni nič hudega. S krpo se kolo obriše, po par letih pa spet polakira,« pojasni, kako skrbeti za v les oblečeno kolo. Če Primož Roglič in Tadej Pogačar iščeta nekoga, da jima obleče kolo, dileme ni. Dobrodošla v Sevnici, pravi Božo. »Tale bi bil bolj za Luko Dončića,« smeje doda Božo, predno se poslovimo. Sicer pa Božo že lep čas iz lesa izdeluje stenske ure in salamoreznice, nad svojo delavnico pa si je uredil tudi posebno biljardno sobo, kjer prednjači les. Tam najde svoj mir, pa tudi prostor za pokale in naslove, ki jih dosega v bovlingu.
