Po presaditvi srca s ponijem na Vršič

LJUBLJANA – Zdravljenje s presaditvijo je v Sloveniji zelo uspešna metoda pri dokončni odpovedi organa, kadar so drugi pristopi zdravljenja izčrpani. Do zdaj je bil vpis v nacionalni register opredeljenih oseb glede darovanja organov in tkiv možen samo osebno pri pooblaščeni osebi na določenih prijavnih mestih po Sloveniji, od novembra pa je na voljo tudi elektronska opredelitev prek spletnega mesta eUprava.

Na Zavodu RS za presaditve organov in tkiv (Slovenija Transplant) poudarjajo, da je število bolnih, ki potrebujejo zdravljenje s presaditvijo, in razpoložljivih organov še vedno nesorazmerno. »Poleg tega smo Slovenci podpovprečno opredeljeni za darovanje organov,« dodajajo. »V Sloveniji je po podatkih z 19. novembra na čakalnem seznamu za presaditev 236 bolnikov: 39 jih čaka na presaditev jeter (med njimi eden skupaj z ledvico), 135 na presaditev ledvice (med njimi šest skupaj s trebušno slinavko in eden skupaj z jetri), 62 na presaditev srca in sedem na presaditev trebušne slinavke (med njimi šest v kombinaciji z ledvico).«

Pomembna je informiranost javnosti

»Uvedba elektronske opredelitve temelji na zakonu o pridobivanju in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja, zanjo pa smo si na Zavodu RS za presaditve organov in tkiv (Slovenija Transplant) prizadevali, ker želimo postopek opredelitve poenostaviti,« pravi direktorica zavoda prim. Danica Avsec. »Zapleteni birokratski postopki ter za nekatere neugoden delovni čas namreč marsikoga odvrnejo od vpisa v register darovalcev organov in tkiv po smrti. Zato smo obstoječi možnosti opredelitve dodali še elektronsko.«

Slovenija Transplant po novem v sodelovanju z ministrstvom za javno upravo in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije omogoča, da se lahko Slovenci in Slovenke za darovalce opredelijo tudi elektronsko, prek spletnega mesta eUprava, na katero se je možno prijaviti z digitalnim potrdilom. »Veseli in ponosni smo, da smo omogočili elektronsko opredeljevanje. Verjamemo, da se bo število opredeljenih darovalcev povečalo. Treba pa je poudariti, da je še vedno ključnega pomena splošna informiranost javnosti, za katero si vseskozi prizadevamo,« je še povedala prim. Danica Avsec.

Enostaven postopek

Postopek elektronske opredelitve je enostaven. Po prijavi z digitalnim potrdilom na prvi strani, kjer so vsebine razdeljene po področjih, izberemo Sociala, zdravje, smrt, znotraj tega podpodročje Zdravje in znotraj podpodročja aktivnost Darovanje organov. Tukaj sta na voljo vlogi za opredelitev za darovanje ali proti njemu in vloga za preklic opredelitve. Postopek opredelitve se zaključi, ko uporabnik obrazec elektronsko podpiše. Podatek o opredelitvi je nato poslan v Nacionalni register opredeljenih oseb v zvezi z darovanjem delov človeškega telesa zaradi zdravljenja in se »nevidno« zapiše na kartico zdravstvenega zavarovanja. Vpogled v register za posamezno osebo, ki se je opredelila, pa je možen samo omejenemu številu pooblaščenih zdravnikov, in to šele takrat, ko vanj vpišejo uro smrti opredeljene osebe.
»Sodelovanja z zavodom Slovenija Transplant smo še posebno veseli, ker tako širimo uporabo storitev eUprave s področja elektronskega poslovanja z državo tudi na širše družbeno področje – na področje humanitarnega delovanja. V primeru opredelitve za darovanje organov po smrti gre namreč za visoko etično dejanje, ki je v prvi vrsti namenjeno pomoči sočloveku in lahko reši marsikatero človeško življenje,« je povedala dr. Polonca Blaznik, vodja sektorja za razvoj aplikativnih rešitev v direktoratu za informatiko na ministrstvu za javno upravo.

V Sloveniji izvedemo več kot 100 presaditev organov na leto, v letu 2018 pa je bilo do konca septembra opravljenih 75 transplantacij. Med tistimi, ki jim je presaditev rešila življenje, je Tina Belej, ki so ji jetra pri 22 letih nenadoma začela odpovedovati in je transplantacijo potrebovala čez noč. »Darovani organ mi je rešil življenje. Omogoča mi, da danes živim polno in brez bistvenih omejitev. Ravno prejemniki organov se zavedamo pomena darovanja teh. Darovani organ je za nas neprecenljivo darilo, posameznikova odločitev za darovanje pa izjemno plemenito dejanje,« je o svoji izkušnji povedala Tina Belej. Enako meni Miha Gašperin, ki so mu srce presadili 2. junija 2015, po tistem pa se je celo odpravil s ponijem na Vršič.

Ministrstvo za zdravje si zdaj prizadeva tudi za spremembo zakonodaje, ki bi določala, da vsi polnoletni državljani avtomatično postanejo darovalci, razen če se izrečejo proti temu. Če bi to sprejeli, bi se opredeljevali samo tisti, ki so proti, in ne tudi tisti, ki so za. Takšno ureditev imajo sprejete že številne evropske države, kot so Avstrija, Belgija, Hrvaška in Francija.