ZVONČKI ZA NOVO LETO?

Po mokrem božiču očitno tudi novoletni prazniki zeleni

Zadnjih 30 let zvončki v tem času niso neobičajni.
Fotografija: Ob prvem soncu vznikne le nekaj cvetov, preostali čakajo. FOTO: Getty Images
Odpri galerijo
Ob prvem soncu vznikne le nekaj cvetov, preostali čakajo. FOTO: Getty Images

Tako kot je bilo 25 božičev v zadnjih 30 letih zelenih in deževnih, niti za silvestrovo ali novega leta dan ne gre pričakovati snežne odeje, ki bi razveselila zlasti najmlajše. Pa vendar. Kot pravi klimatologinja mag. Tanja Cegnar, je bilo v preteklosti nekaj novih let zasutih s snegom.

Na silvestrovo davnega leta 1906 je skoraj vso Slovenijo prekrila debela snežna odeja, nato pa je pritisnil hud mraz. V Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem je termometer ob 7. uri pokazal –27,2 stopinje Celzija, snežna odeja je bila visoka 61 cm. V Žireh so pri 68 cm visoki snežni odeji izmerili –25,5 °C, v Ljubljani pa –19,8 pri 71 cm snega.

Z leti je vse manj snega. VIR: Arso
Z leti je vse manj snega. VIR: Arso

Leta 1976 so vremenoslovci na silvestrski večer izmerili zagotovo največji temperaturni obrat v zgodovini. V Novi vasi na Blokah se je v pretekli noči še ohladilo do –25,3, ob 7. uri zjutraj pa je bilo ob vetru že –3,2. Hkrati pa je bila zaradi vetra razlika v temperaturi med prepihanimi in zatišnimi kraji zelo velika. V Slovenskih Konjicah je bilo ob devetih zvečer 3,3 stopinje, na le 20 kilometrov oddaljenem Pragerskem –10, v Murski Soboti pa celo –15,7!

Zjutraj na novega leta dan1969 je bilo v krajih po severovzhodni Sloveniji mrzlo, namerili so tudi do –17 stopinj. Toda v nekaj urah se je temperatura močno dvignila, tako da je bilo denimo v Slovenskih goricah popoldne že 8.

Deset let pozneje smo praznovali običajen silvestrski večer, živo srebro je bilo le malo pod ničlo. Toda v zgodnjih jutranjih urah je pritisnil mraz, temperature so se ponekod spustile na –20.

Novo leto je vse bolj osončeno. VIR: Arso
Novo leto je vse bolj osončeno. VIR: Arso

Zvončki že cvetijo

Agrometeorologinja Andreja Sušnik ugotavlja, da novoletne zvončke najdemo že povsod. FOTO: Leon Vidic
Agrometeorologinja Andreja Sušnik ugotavlja, da novoletne zvončke najdemo že povsod. FOTO: Leon Vidic
Agrometeorologinja dr. Andreja Sušnik nam je povedala, da zadnjih 30 let zvončki na novega leta dan niso nič neobičajnega. »Razlika je le v tem, da so včasih zvončki v času praznikov po Sloveniji zacveteli na osončenih, bi rekli vinogradniških legah. Danes jih najdemo cveteti povsod.« Očitna posledica segrevanja ozračja in podnebnih sprememb.

Eden najboljših slovenskih botanikov in strokovnjakov za zvončke dr. Jože Bavcon, ki že leta vodi Botanični vrt v Ljubljani, nam je povedal, da so zvončki pravzaprav konservativna vrsta rastline, ki imajo v svojih genih zapisano, kako dolgo traja zima in da jih lahko mraz preseneti tudi februarja. »Zvončki vzniknejo in začnejo cveteti po ključu. Najprej potrebujejo mraz, nato pa temperaturo nad ničlo in pa sonce. Najdemo jih po celotni Sloveniji, vendar moramo poudariti, da iz enega gnezda ne zacvetijo vsi, ampak le nekaj njih, tu in tam. Preostali čakajo v zemlji, da se razmere stabilizirajo, da se otopli in zacvetijo januarja in februarja. Če bi ob prvi otoplitvi in soncu zacveteli vsi, jih februarja ne bi bilo.«

Povsem drugače pa se obrnejo in obnašajo zvončki v slovenski Istri in na Goriškem, ki zaradi mile klime zacvetijo že decembra. »Lansko leto so v Istri zacveteli že 11. decembra. Letos so vzniknili in razprli cvetove nekaj dni pozneje.« Zakaj tam tako zgodaj? »Istrski zvončki imajo tudi to zapisano v genih. V slovenski Istri se temperatura že v drugi polovici januarja in februarja dvigne na 12, kar pa je za zvončke že pretoplo. Zato morajo cveteti že prej.«

Kako se zvončki zelo učinkovito prilagajajo, je dr. Bavcon opazil na presihajočima Planinskem in Cerkniškem jezeru, kjer rastejo v liniji. »Gre za odziv rastline na gibanje presihajočega jezera, ko zacvetijo v poplavni liniji najvišjih, tridesetletnih voda. Medtem ko jih ob rekah in potokih, kjer voda ob nalivih naraste za dva dni, najdemo tik ob strugi, na omenjenih poljih ne prestopijo omenjene poplavne črte.«

Mag. Cegnarjeva poudarja, da vremenska statistika pove, da smo imeli v zadnjih 10 letih na novega leta dan sneg le leta 2015, hkrati pa v Ljubljani za novo leto vse pogosteje ves dan sije sonce. Temperatura pa se je v povprečju že zvišala za 1,5 °C.

Letošnji novoletni prazniki očitno ne bodo izjema. Že za božič je dnevna temperatura narasla na 6 stopinj, ponoči pa se ni spustila pod ničlo. Hkrati je nebo postreglo z dežjem. 

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas