Po mokrem božiču očitno tudi novoletni prazniki zeleni
Tako kot je bilo 25 božičev v zadnjih 30 letih zelenih in deževnih, niti za silvestrovo ali novega leta dan ne gre pričakovati snežne odeje, ki bi razveselila zlasti najmlajše. Pa vendar. Kot pravi klimatologinja mag. Tanja Cegnar, je bilo v preteklosti nekaj novih let zasutih s snegom.
Na silvestrovo davnega leta 1906 je skoraj vso Slovenijo prekrila debela snežna odeja, nato pa je pritisnil hud mraz. V Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem je termometer ob 7. uri pokazal –27,2 stopinje Celzija, snežna odeja je bila visoka 61 cm. V Žireh so pri 68 cm visoki snežni odeji izmerili –25,5 °C, v Ljubljani pa –19,8 pri 71 cm snega.
Leta 1976 so vremenoslovci na silvestrski večer izmerili zagotovo največji temperaturni obrat v zgodovini. V Novi vasi na Blokah se je v pretekli noči še ohladilo do –25,3, ob 7. uri zjutraj pa je bilo ob vetru že –3,2. Hkrati pa je bila zaradi vetra razlika v temperaturi med prepihanimi in zatišnimi kraji zelo velika. V Slovenskih Konjicah je bilo ob devetih zvečer 3,3 stopinje, na le 20 kilometrov oddaljenem Pragerskem –10, v Murski Soboti pa celo –15,7!
1976. so na silvestrovo izmerili največji temperaturni obrat.
Zjutraj na novega leta dan1969 je bilo v krajih po severovzhodni Sloveniji mrzlo, namerili so tudi do –17 stopinj. Toda v nekaj urah se je temperatura močno dvignila, tako da je bilo denimo v Slovenskih goricah popoldne že 8.
Deset let pozneje smo praznovali običajen silvestrski večer, živo srebro je bilo le malo pod ničlo. Toda v zgodnjih jutranjih urah je pritisnil mraz, temperature so se ponekod spustile na –20.
Zvončki že cvetijo
Eden najboljših slovenskih botanikov in strokovnjakov za zvončke dr. Jože Bavcon, ki že leta vodi Botanični vrt v Ljubljani, nam je povedal, da so zvončki pravzaprav konservativna vrsta rastline, ki imajo v svojih genih zapisano, kako dolgo traja zima in da jih lahko mraz preseneti tudi februarja. »Zvončki vzniknejo in začnejo cveteti po ključu. Najprej potrebujejo mraz, nato pa temperaturo nad ničlo in pa sonce. Najdemo jih po celotni Sloveniji, vendar moramo poudariti, da iz enega gnezda ne zacvetijo vsi, ampak le nekaj njih, tu in tam. Preostali čakajo v zemlji, da se razmere stabilizirajo, da se otopli in zacvetijo januarja in februarja. Če bi ob prvi otoplitvi in soncu zacveteli vsi, jih februarja ne bi bilo.«
Povsem drugače pa se obrnejo in obnašajo zvončki v slovenski Istri in na Goriškem, ki zaradi mile klime zacvetijo že decembra. »Lansko leto so v Istri zacveteli že 11. decembra. Letos so vzniknili in razprli cvetove nekaj dni pozneje.« Zakaj tam tako zgodaj? »Istrski zvončki imajo tudi to zapisano v genih. V slovenski Istri se temperatura že v drugi polovici januarja in februarja dvigne na 12, kar pa je za zvončke že pretoplo. Zato morajo cveteti že prej.«
Kako se zvončki zelo učinkovito prilagajajo, je dr. Bavcon opazil na presihajočima Planinskem in Cerkniškem jezeru, kjer rastejo v liniji. »Gre za odziv rastline na gibanje presihajočega jezera, ko zacvetijo v poplavni liniji najvišjih, tridesetletnih voda. Medtem ko jih ob rekah in potokih, kjer voda ob nalivih naraste za dva dni, najdemo tik ob strugi, na omenjenih poljih ne prestopijo omenjene poplavne črte.«
Mag. Cegnarjeva poudarja, da vremenska statistika pove, da smo imeli v zadnjih 10 letih na novega leta dan sneg le leta 2015, hkrati pa v Ljubljani za novo leto vse pogosteje ves dan sije sonce. Temperatura pa se je v povprečju že zvišala za 1,5 °C.
Letošnji novoletni prazniki očitno ne bodo izjema. Že za božič je dnevna temperatura narasla na 6 stopinj, ponoči pa se ni spustila pod ničlo. Hkrati je nebo postreglo z dežjem.
Kakšno bo vreme v zadnjih dneh leta 2021, smo povprašali klimatologinjo Tanjo Cegnar. In izvedeli: »Smo v obdobju, ko je vremensko dogajanje nad Evropo živahno, zato je za nekaj dni vnaprej težko predvideti časovni potek pojavov nad določenim krajem, saj že manjše spremembe v hitrosti potovanja oblačnih gmot prinesejo povsem drugačen krajevni razvoj vremena. Za zdaj kaže takole: zadnji dan v letu in prvi dan leta bodo naši kraji v območju visokega zračnega tlaka. Že v četrtek, še bolj izrazito pa v petek, bo nad naše kraje v višjih plasteh ozračja pritekal toplejši zrak. Tako bo zadnji dan letošnjega in prvi dan novega leta nad našimi kraji občutno toplejši zrak od tistega, ki se nad našimi kraji zadržuje v začetku tedna. Otoplitev bo najbolj opazna v hribih in visokogorju, manj pa po nižinah. Imeli bomo suho vreme. V višjih legah bo večinoma jasno. Po nižinah bo manj jasnega vremena, saj bo precej megle ali nizke oblačnosti, ki se bo lahko pojavila tudi ob morju.
