Petim pticam bodo kupili gozd
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) je začelo akcijo zbiranja denarja za nakup vsaj desetih hektarov gozdov, v katerih bi svoj mir in možnost nadaljnjega obstoja našlo pet najbolj ogroženih vrst ptic. Trajala naj bi do poletja, prvi cilj pa je, da bi z njo zbrali vsaj 15.000 evrov. Ves denar bi namenili nakupu odročnih gozdnih kompleksov za belohrbtega detla, koconogega čuka, malega muharja, divjega petelina in črno štorkljo.
Cene se razlikujejo
Ob trenutnih cenah za kvadratni meter gozdnih zemljišč, ki po različnih delih Slovenije znaša od 45 do 76 centov, bi moral DOPPS za vsak hektar plačati od 4500 do 7600 evrov. To pomeni, da bi morali zbrati vsaj 45.000 evrov, če bi hoteli kupiti 10 hektarov najcenejšega gozda.
Čeprav gozd v Sloveniji prekriva kar 11.767 kvadratnih kilometrov oziroma 58 odstotkov celotnega ozemlja, imamo bistveno premalo starih naravnih gozdov, ki so ključni za preživetje najbolj ogroženih vrst ptic. Teh je le za en odstotek, pa še to le v redkih gozdnih rezervatih. Ker želijo v društvu ohraniti najbolj redke vrste ptic, ki jih je le še po nekaj sto parov, so se odločili, da jim bodo pomagali z nakupi zemljišč, kjer bodo imele zagotovljene dovolj hrane in miru, da si bodo opomogle oziroma se ohranile. Imenovali so jih gozdni specialisti. Podarili jim bodo najboljše gozdove v Dinaridih in Alpah, zaščitenih z Naturo 2000 (predvsem na Snežniku, v Javornikih in Trnovskem gozdu pa na Kočevskem, Gorenjskem in Koroškem).
V akciji lahko sodeluje vsak posameznik ali podjetje, in sicer tako, da prispeva 5, 10, 20, 50 ali 100 evrov oziroma poljuben znesek. To najlaže stori s poslanim sporočilom SMS na GOZD5 na 1919 in prispeva 5 evrov. S tem postane varuh ogroženih ptic, hkrati pa pomaga naravi podariti delček gozda. Kot je povedala Urša Gajšek, koordinatorica akcije na DOPPS, je njihov končni cilj zbrati 45.000 evrov, tako da bi lahko kupili čim več neokrnjenih gozdnih kompleksov in da bi bili ti čim večji.
Znani obrazi
Glede na trenutne cene gozdnih zemljišč je jasno, da bo šlo v primeru te akcije bolj za simbolično gesto, saj po dva hektara gozda za vsako od petih ptic ni dovolj velik habitat. Gre bolj za opozorilo, da ob vse intenzivnejšem gospodarjenju z gozdovi (izsekavanje zaradi lesa ali sanitarna sečnja zaradi smrekovega lubadarja) in gradnji vedno novih gozdnih cest divjadi in gozdnim pticam ostaja na razpolago čedalje manj neokrnjenega gozda. O tem, kako težko je ohranjati mirne cone in naravne habitate za gozdne živali, priča tudi podatek Zavoda za gozdove Slovenije, da od leta 2004 v povprečju vsako leto odpiramo več kot 400 kilometrov novih gozdnih prometnic za spravilo lesa. Naravi prepuščenih gozdov, za katere je značilna velika količina odmrle lesne mase, nastajajo pa stoletja in dajejo zatočišče številnim dragocenim gozdnim organizmom, ki jim rečejo gozdni specialisti (mednje spadajo tudi številne zdesetkane vrste ptic), pa je vse manj. Za njihovo ohranjanje je po mnenju biologov v DOPPS nujna učinkovita in takojšnja vzpostavitev novih naravi prepuščenih gozdov.
S projektom, ki mu pravijo Varuhi naravnih gozdov, želijo zagotoviti večji delež naravi prepuščenih gozdov, zato s pomočjo srčnih ljudi oziroma varuhov zbirajo denar za nakup gozdov, ki jih bodo vrnili naravi, omenjenim gozdnim specialistom in drugim gozdnim organizmom. Akcijo kot ambasadorji že podpirajo znani obrazi, kot so pisatelj in pesnik Feri Lainšček ter pevka Tinkara Fortuna (oba varuha črne štorklje), kantavtor Adi Smolar in televizijska voditeljica Lorella Flego (varuha koconogega čuka), bobnar Marko Soršak (varuh belohrbtega detla), glasbenik David Rothenberg (varuh malega muharja) in Žiga Gabrovec, glavni kuhar v gostilni Žigola in finalist oddaje MasterChef Slovenia 2021 (varuh divjega petelina). Upajo tudi, da se jim bo s finančno podporo pridružilo čim več dobrotnikov.
730 evrov so varuhi ogroženih gozdnih ptic prispevali v prvi uri akcije.
Odvisno od tega, koliko varuhov gozda se bo vključilo v akcijo zbiranja denarja, bodo na trgu iskali zemljišča, primerna za odkup. Po naših izračunih jih čaka težka naloga, saj se bodo morali odločiti, ali za vsakega gozdnega specialista kupiti po eno zemljiško zaplato ali nekaterim dati prednost. Računajo tudi na to, da se bo javil še kateri lastnik gozda, ki bi jim ga podaril ali pa se zavezal, da bo lastništvo obdržal, vanj pa ne posegal oziroma ga bo prepustil naravi. Ko bodo v kupljenih gozdovih vzpostavili nekakšne neformalne rezervate, bodo skrbeli le za nadziranje ciljnih vrst ptic oziroma občasno organizirali izobraževalne izlete zunaj gnezditvenih obdobij.
Najmanj je črnih štorkelj
Med peterico najbolj ogroženih in redkih gozdnih ptic je na prvem mestu črna štorklja, ki živi v vlažnih gozdovih z manjšimi potoki, v katerih se hrani z ribami, dvoživkami in plazilci, gnezdi pa v odročnejših delih gozdov, kjer je človekov vpliv manjši. V Sloveniji je populacija črne štorklje ocenjena na 40–60 parov. Drugi po redkosti je belohrbti detel. Pri nas je le še od 100 do 150 gnezdečih parov, ki živijo le še v najbolj odmaknjenih starih bukovih gozdovih. Za preživetje potrebujejo veliko odmrlega drevja, polnega ličink lesnih hroščev.
Na tretjem mestu je mali muhar, precej je podoben taščici. Večino časa preživi skrit v visokih krošnjah listavcev, živi pa le v nekaj alpskih dolinah z bukovimi gozdovi. Gnezdi jih še od 100 in 250 parov. Divjega petelina kot našo največjo gozdno kuro, ki živi v gorskih iglastih gozdovih, pa ogrožajo odpiranje novih gozdnih prometnic, sečnja dreves, nenadzirane rekreacijske in športne aktivnosti ter vznemirjanje na gnezdiščih med razmnoževanjem. Populacija je ocenjena na 550–600 parov in upada. Podobno je s koconogim čukom, majhno vrsto sove, ki naseljuje iglaste gozdove v gorskem svetu, kjer pleni male sesalce, za gnezdenje pa potrebuje drevesna dupla, ki jih tešejo žolne. Najdemo ga le tam, kjer je dovolj starih dreves z dupli, takih pa je v gospodarjenih gozdovih premalo. Pri nas jih gnezdi le še od 450 do 850 parov.
