Olimpijcema igrali tudi Orleki

Čeprav Peter Kauzer in Darko Jorgić v Tokiu nista osvojila olimpijskih medalj, ju je Zasavje sprejelo prav tako bučno, kot če bi ju. V domačem Hrastniku so jima pripravili sprejem s številnimi domačini, najbližjimi družinskimi člani, trenerjema, rudarsko in delavsko godbo ter Orleki. Hrastniška olimpijca so v družbi zagorskega župana Matjaža Švagana prišli pozdravit tudi starši Primoža Rogliča.

Jorgić je žarel od zadovoljstva. Na svojih prvih olimpijskih igrah mu je v namiznem tenisu uspelo premagati četrtega najboljšega na svetu in se prebiti v četrtfinale: »Presrečen sem zaradi rezultata, čeprav sem bil sprva, priznam, vendarle malce razočaran, ker sem se moral posloviti.« Pošalil se je, da je tudi njega nerviral Japonec s svojim kričanjem med igro, a je to sam pač vzel kot njegov način obnašanja. »Zdaj si bom nekaj dni vzel za počitnice, po vrnitvi pa začnem spet treninge.«

Kauzer je svoje slovo v polfinalu prenesel športno: »To niso moje zadnje olimpijske igre, želim si še ene. Čutim se dovolj mladega. Konkurenca v Tokiu je bila enaka kot na vseh drugih tekmovanjih. V moji kategoriji pa je ne glede na starost tako, da te lahko odnese že vsaka najmanjša napaka. Sam sem naredil dve. Ni bilo nobenega pritiska, šlo je za nepredvidljivost našega športa. Razočaranje seveda je, ampak je, kar je. Imam pa vsaj kolajno s prejšnje olimpijade, vprašanje pa je, kako bi bilo, če je ne bi,« pravi.

Matjaž Švagan je Kauzerju in Jorgiću v imenu Zagorja prinesel posebni darili, repliki fibule oziroma okrasni broški, varnostni zaponki za pritrjevanje oblačil. Posebni in dragoceni sta zato, ker sta izkopanini iz bronaste dobe, najdeni v Zagorju. Na svetu je, kot pravi zagorski župan, le 20 takšnih replik. »Zasavje je vendarle ena celovita občina in prav je, da spoštujemo uspeh sosednjih občin v regiji,« pojasni, zakaj so se odločili za prav to darilo hrastniškima olimpijcema.