ZAJČJA MRZLICA
Nova epidemija na vidiku? NIJZ v pitni vodi potrdil nevarno bakterijo
Tularemije na območju severnoprimorske regije niso ugotovili zadnjih 30 let.
Odpri galerijo
Fotografija je simbolična. FOTO: Schulzie Getty Images/istockphoto
Epidemiološka obravnava primerov zajčje mrzlice (tularemije) v severnoprimorski regiji je prvič v Sloveniji potrdila prisotnost bakterije Francisella tularensis v pitni vodi treh zasebnih vodovodov, namenjenih lastni oskrbi, so pojasnili na NIJZ. Preiskava za potrditev vzročnosti še poteka. Na NIJZ odsvetujejo pitje vode iz vodnih virov v naravi.
V severnoprimorski regiji niso prejeli nobene prijave tularemije v zadnjih 30 letih. V tem letu so samo v juniju in juliju zabeležili že 27 primerov tularemije. Glede na izsledke epidemiološkega poizvedovanja so se oboleli najverjetneje okužili v naseljih v občinah Ajdovščina (Ustje, Višnje, Podkraj), Bovec (Plužna, Soča), Kobarid (Idrsko), Nova Gorica (Trnovo, Vitovlje, Nova Gorica) in Tolmin (Tolminske Ravne, Tolmin, Zadlaz - Čadrg, Zadlaz - Žabče, Podbrdo, Hudajužna).
Pri obolelih so ugotovili različne oblike tularemije, 14 okuženih pa je potrebovalo bolnišnično zdravljenje. Pojav tularemije v severnoprimorski povezujejo z množičnim pojavom miši v letošnjem letu in obilnimi padavinami v maju. Dosedanje ugotovitve epidemiološke obravnave nakazujejo, da je bakterija, ki povzroča tularemijo, močno razširjena v naravi. Najpogosteje se z njo okužimo z ugrizom okuženega klopa ali s stikom z okuženo živaljo, vir okužbe pa je lahko tudi onesnažena (pitna) voda.
Dovzetnost za okužbo
Za okužbo so dovzetni vsi.
Simptomi in znaki bolezni
Potek bolezni je odvisen od vstopnega mesta bakterij, virulence povzročitelja ipd. V 80 % primerov se pojavi t. i. ulceroglandularna oblika bolezni, za katero so značilni nenaden začetek, mrzlica, vročina, glavobol, redkeje kašelj, bolečine v mišicah in trebuhu, bruhanje in driska. Na mestu stika z okuženo živaljo se po navadi pojavijo izpuščaj oziroma boleča razjeda, ki se zazdravi z brazgotino, in povečane lokalne bezgavke. Možne so še druge oblike bolezni.
Kužnost
Med ljudmi se bolezen ne prenaša, bolnika ni treba osamiti.
Preprečevanje okužb
Okužbe preprečujemo z izogibanjem stikov s (poginulimi) živalmi oziroma uporabo zaščitne obleke in opreme pri rokovanju z njimi.
Del okužb lahko preprečimo z zaščito pred klopi z repelenti, izogibanjem predelov, kjer so klopi, s primernimi oblačili in pravilnim odstranjevanjem prisesanih klopov.
Prisotnost bakterije v vzorcih vode zasebnih vodovodov nakazuje povezavo s pojavom tularemije pri šestih uporabnikih vodovodov. Preiskava za potrditev vzročnosti še ni opravljena. To navaja NIJZ na spletni strani in odsvetuje pitje vode iz vodnih virov v naravi, kot so nenadzorovani izviri in studenci. Uporabnikom javnih vodovodov odsvetujejo uporabo morebitnih drugih virov pitne vode za lastno oskrbo s pitno vodo, kot so hišne kapnice ali vodnjaki, če nimajo urejene učinkovite priprave vode in niso ustrezno vzdrževani.
Lastnikom zasebnih vodovodov svetujejo ureditev učinkovite priprave vode in ustrezno vzdrževanje vodovodov. Voda se namreč lahko onesnaži z bakterijo prek trupel ali izločkov okuženih živali, najpogosteje glodavcev.
V severnoprimorski regiji niso prejeli nobene prijave tularemije v zadnjih 30 letih. V tem letu so samo v juniju in juliju zabeležili že 27 primerov tularemije. Glede na izsledke epidemiološkega poizvedovanja so se oboleli najverjetneje okužili v naseljih v občinah Ajdovščina (Ustje, Višnje, Podkraj), Bovec (Plužna, Soča), Kobarid (Idrsko), Nova Gorica (Trnovo, Vitovlje, Nova Gorica) in Tolmin (Tolminske Ravne, Tolmin, Zadlaz - Čadrg, Zadlaz - Žabče, Podbrdo, Hudajužna).
Morali so tudi v bolnišnico
Pri obolelih so ugotovili različne oblike tularemije, 14 okuženih pa je potrebovalo bolnišnično zdravljenje. Pojav tularemije v severnoprimorski povezujejo z množičnim pojavom miši v letošnjem letu in obilnimi padavinami v maju. Dosedanje ugotovitve epidemiološke obravnave nakazujejo, da je bakterija, ki povzroča tularemijo, močno razširjena v naravi. Najpogosteje se z njo okužimo z ugrizom okuženega klopa ali s stikom z okuženo živaljo, vir okužbe pa je lahko tudi onesnažena (pitna) voda.
Na kaj morate biti pozorni?
Dovzetnost za okužbo
Za okužbo so dovzetni vsi.
Simptomi in znaki bolezni
Potek bolezni je odvisen od vstopnega mesta bakterij, virulence povzročitelja ipd. V 80 % primerov se pojavi t. i. ulceroglandularna oblika bolezni, za katero so značilni nenaden začetek, mrzlica, vročina, glavobol, redkeje kašelj, bolečine v mišicah in trebuhu, bruhanje in driska. Na mestu stika z okuženo živaljo se po navadi pojavijo izpuščaj oziroma boleča razjeda, ki se zazdravi z brazgotino, in povečane lokalne bezgavke. Možne so še druge oblike bolezni.
Kužnost
Med ljudmi se bolezen ne prenaša, bolnika ni treba osamiti.
Preprečevanje okužb
Okužbe preprečujemo z izogibanjem stikov s (poginulimi) živalmi oziroma uporabo zaščitne obleke in opreme pri rokovanju z njimi.
Del okužb lahko preprečimo z zaščito pred klopi z repelenti, izogibanjem predelov, kjer so klopi, s primernimi oblačili in pravilnim odstranjevanjem prisesanih klopov.
Odkrili so jo v vzorcih vode
Prisotnost bakterije v vzorcih vode zasebnih vodovodov nakazuje povezavo s pojavom tularemije pri šestih uporabnikih vodovodov. Preiskava za potrditev vzročnosti še ni opravljena. To navaja NIJZ na spletni strani in odsvetuje pitje vode iz vodnih virov v naravi, kot so nenadzorovani izviri in studenci. Uporabnikom javnih vodovodov odsvetujejo uporabo morebitnih drugih virov pitne vode za lastno oskrbo s pitno vodo, kot so hišne kapnice ali vodnjaki, če nimajo urejene učinkovite priprave vode in niso ustrezno vzdrževani.
Lastnikom zasebnih vodovodov svetujejo ureditev učinkovite priprave vode in ustrezno vzdrževanje vodovodov. Voda se namreč lahko onesnaži z bakterijo prek trupel ali izločkov okuženih živali, najpogosteje glodavcev.
