NOVI PROGRAMI

Nič več jutranjega in popoldanskega varstva za otoke? Tako odgovarja minister

V slovenske šole prihajajo nove spremembe. Minister pravi, da otroci ne bodo več imeli le varstva, temveč bo čas strukturiran in zapolnjen z dejavnostmi.
Fotografija: Fotografija je simbolična. FOTO: Foto: Jure Eržen/Delo
Odpri galerijo
Fotografija je simbolična. FOTO: Foto: Jure Eržen/Delo

Z novim šolskim letom se obetajo nove spremembe. Razširjeni program (RAP) je doslej obsegal podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni, dopolnilni pouk, interesne dejavnosti in pouk neobveznih izbirnih predmetov, v noveli zakona so to črtali in zapisali, da se v RAP »izvajajo organizirane oblike vzgojno-izobraževalnega dela z učenci, ki vključujejo vsebinska področja: gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje, kulturno in državljansko vzgojo ter učenje učenja«.

Kaj to pomeni v praksi? Otroci, ki bodo še vedno, lahko prišli v šolo ob šesti uri zjutraj in tisti, ki bodo tam ostali do poznega popoldneva, bodo v času do začetka pouka imeli dejavnosti. Jutranje varstvo ne bo zgolj varstvo, temveč bo čas obogaten z vsebinami.

Enako bo veljalo za popoldanski čas, ko bodo otrokom na voljo različne dejavnosti, otroci pa se bodo vanje vključevali prostovoljno. Na vprašanje, ali bo otrokom, ki se v dejavnosti ne bodo želeli vključiti, starši pa ponje ne bodo mogli pravi čas, namenjeno »le« varstvo, odgovarjajo, da ne.  »Ne, tega pa ne bo. Kar bo potekalo, bo vedno z neko vsebino. Ne da otrok samo čaka. Vsebina je lahko tudi delanje domačih nalog. Želimo, da se čas, ko je otrok v šoli, čim bolje izkoristi, da otroka pripravimo na življenje,« je po poročanju Dela dejal minister Darjo Felda.

Priključevanje

RAP je v minulem letu v celoti izvajalo 46 šol, septembra se bo v ta program vključilo še 144 šol, leta 2025 se bo pridružilo novih 80 šol. Po kakšnem ključu se bodo šole pridruževale še ni jasno, mnogi ravnatelji namreč opozarjajo na kadrovske in organizacijske težave. Minister je še dejal, da bo vse »stvar dogovorov, pogovorov, treba bo najti skupni jezik«.»stvar dogovorov, pogovorov, treba bo najti skupni jezik«.

Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj opozarja, da je uvajanje RAP primer nasprotnega, nedomišljenega ravnanja, kjer se ministrstvo šele po uveljavitvi spremembe postopno zave, kako ta učinkuje na organizacijo sistema. To je narejeno amatersko in je hkrati škodljivo. Gregor Starc s Fakultete za šport pa opozarja, da so ugotovili, da so otroci, ki so v RAP, so bistveno manj gibalno napredovali kot tisti, ki niso bili v RAP. Ugotavljajo, da so imeli otroci v RAP bistveno manj intenzivne dejavnosti.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije