KRVAVEC

Najprej maša, nato pohod

Prvo nedeljo po velikem šmarnu je bilo na Krvavcu žegnanje oziroma semenj.
Fotografija: Žegnanja pri kapelici Marije Snežne se je udeležilo okoli 600 ljudi.
Odpri galerijo
Žegnanja pri kapelici Marije Snežne se je udeležilo okoli 600 ljudi.

Začelo se je s tradicionalno žegnanjsko mašo pri Plečnikovi kapelici Marije Snežne, ki jo je daroval cerkljanski župnik mag. Jernej Marenk. Maše se je udeležilo okoli šeststo ljudi. Na konjih je prijezdila tudi štiričlanska družina Darka Kepica iz Dvorij pri Cerkljah. Bogoslužje so polepšali pevci mešanega cerkvenega pevskega zbora iz Cerkelj pod vodstvom prof. Damijana Močnika in orgličar, ki je zaigral Češčena si Marija.
Silvo Grilc iz Ekoturizma Viženčar je za obiskovalce pripravil okusne krofe, flancate in osvežilne napitke.
Silvo Grilc iz Ekoturizma Viženčar je za obiskovalce pripravil okusne krofe, flancate in osvežilne napitke.

Silvo Grilc iz Ekoturizma Viženčar s Kriške planine je za obiskovalce pripravil okusne krofe in flancate ter osvežilne napitke. Številni pohodniki so pot nadaljevali na najvišjo točko Krvavca, na Veliki Zvoh, in se ob vrnitvi ustavili na eni od planšarij ali v gostinskem lokalu. Poleti so na Krvavcu prijazne temperature, odlična hrana in raj za družine. Pot pastirskih škratov je denimo še povečala poletni obisk družin z otroki.

Na paši na Krvavcu se bo do malega šmarna, 8. septembra, paslo okoli 400 glav živine. Vse mleko, ki ga na Krvavcu namolzejo, ponudijo obiskovalcem, v planšarijah so jim na voljo tudi kislo mleko, skuta, sirovi štruklji, pehtranova potica, ajdovi žganci, enolončnice, masovnik, čaj iz krvavških zelišč in druge dobrote.


Ob blagoslovitvi Doma na Krvavcu, 1925. leta, so mnogi izrazili željo, da bi v bližini postavili še kapelo. Aljažev klub iz Ljubljane jo je zgradil po Plečnikovih načrtih, 18. avgusta leta 1929 pa jo je ob veliki zbrani množici in prisotnosti arhitekta Jožeta Plečnika blagoslovil ljubljanski škof Gregorij Rožman. Prvih deset let je imela status zasebne kapele, od leta 1939 pa pripada cerkljanski fari. 1692 metrov nad morjem je najvišje stoječe Plečnikovo delo in najviše stoječ bogoslužni objekt na Cerkljanskem. Plečnik je pri izvedbi ves čas sodeloval in jo skrbno nadzoroval. Kapelo so gradili dve leti, večinoma s sredstvi, zbranimi prek Slovenskega planinskega društva.
 

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije