Na Krasu odkrili novo vrsto klopa: prenaša nevarno mrzlico, začne se z glavobolom
Raziskovalci Prirodoslovnega muzeja v Trstu so na Tržaškem Krasu so zabeležili prisotnost nove vrste klopa - tropskega oziroma dvogostiteljskega klopa Hyalomma marginatum.
Gre za klopa, ki so ga doslej opazili predvsem v vročih in suhih okoljih južnega Sredozemlja, v Azije in Severne Afrike, a se je v severnejših krajih znašel tudi zaradi vse bolj vročih poletij.
Pred leti so navzočnost te subtropske vrste klopa odkrili tudi v Avstriji, pri nas pa je prisoten v slovenski Istri, predvsem južno od Črnega Kala, najvišje na severu pa na Vremenščici, kjer so tudi letos v toplem januarju (na 1000 m nadmorske višine) zabeležili na govedu, je za Slovenske novice povedal dr. Tomi Trilar s Prirodoslovnega muzeja Slovenije.
Dvogostiteljski klop je imel v Sloveniji v preteklosti stalno populacijo, ki pa je z opuščanjem paše na Primorskem izumrla. Zdaj se po Trilerjevih besedah paša spet vrača, s tem pa ga tudi nekoliko večje število primerov dvogostiteljskega klopa.
Zakaj so tropsko vrsto krvosesa na Tržaškem Krasu odkrili šele te dni, Trilar ne ve, a domneva, da so verjetno prvič delali monitoring.
Redko se prisesa na človeka
Hyalommi marginatum, katerega ličinke in nimfe potujejo s pticami selivkami, se običajno prisesajo na večje živali – konje, govedo, koze ali ovce, a je lahko, sicer redko, njihov gostitelj tudi človek.
Klop med drugim lahko prenaša virus nevarne krimsko-kongoške hemoragične mrzlice, ki povzroča krvavitve in je smrtna v petih do tridesetih odstotkih primerov.
Doslej ga po besedah Trilerja na območju Slovenije na človeku še niso odkrili.
Trilar se spomni primera, ko je bolezen v Evropi postala celo endemična med konflikti na Kosovu v času, ko je Nato napadel Srbijo leta 1999. Takrat je bila na Kosovu prisotna tudi slovenska ekipa raziskovalcev, ki je spremljala potek bolezni pri okuženih.
Kaj je krimsko-kongoška hemoragična mrzlica?
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je krimsko-kongoška hemoragična mrzlica vročinska virusna bolezen, ki se na človeka prenaša z ugrizom okuženega klopa iz družine Ixodidae, zlasti iz rodu Hyalomma. Okužba se lahko prenaša tudi s stikom z okuženo krvjo, tkivi in telesnimi tekočinami okuženih ljudi in živali. Posebej ogroženi so ljudje, ki so poklicno v stiku z živino in zdravstveni delavci na endemskih območjih.
Zdravljene krimsko-kongoške hemoragične mrzlice je podporno delovanju življenjsko pomembnih organskih sistemov in z lajšanjem simptomov. Določen uspeh ima zdravljenje s protivirusnim zdravilom ribavirinom.
Simptomi in znaki
Bolezen se začne nenadoma z visoko vročino, bolečinami v mišicah, omotico, bolečim in otrdelim vratom, bolečino v križu, glavobolom, vnetimi očmi in občutljivostjo na svetlobo. Lahko se pojavijo tudi slabost, bruhanje, driska, bolečine v trebuhu in vneto žrelo. V naslednjih nekaj dneh se pojavi nihanje razpoloženja, zmedenost in agresivnost, čemur sledi zaspanost, depresija. Ob pregledu se zazna povečanje jeter.
Sledijo lahko resnejši znaki, in sicer droben pikčast izpuščaj, modrice ter krvavitve iz dlesni ali telesnih odprtin. V hujših primerih lahko bolezen privede do odpovedi delovanja jeter, ledvic in pljuč ter motenj zavesti. Smrtnost je 10- do 40-odstotna. Smrt običajno nastopi od pet do 14 dni po začetku bolezni.
Kako jih vzorčijo?
Trilar pojasnjuje, da kakšnega klopa ulovijo na govedu, psu ali pri vzorčenju z rjuho ali oblekami pri nas predvsem južno od Črnega Kala. Klop je sicer prisoten tudi na pticah z Ljubljanskega Barja, kar opazijo pri obročkanju, a na ptici še niso našli odraslega osebka, temveč le na ptico prisesano ličinko ali nimfo.
To bi pomenilo, da v dvogostiteljski klopi v notranjosti Slovenije ne najdejo ustreznega gostitelja, na katerem bi sesali kri približni en teden in nato odložili jajčeca. Samica sicer lahko odloži do desetkrat več jajčec od samice gozdnega klopa, kar je okoli 3000.
Ta krvoses je za štirikrat večji od klasičnega gozdnega klopa, ki je pri nas najbolj razširjen, zato ga je na srečo tudi veliko lažje opazovati in odstraniti iz teles hišnih ljubljenčkov ali goveda, pravi Trilar, ki dodaja, da je na psih ta klop kar pogosto prisoten,
Italijanski naravoslovec in zoolog Nicola Bressi, ki je delil objavo s Tržaškega Krasa, je zapisal, da se dvogostiteljski klopi ne naseljujejo v visokih in vlažnih travnikih in gozdovih koz gozdni klop, temveč si za dom raje izberejo sončne površine, nizko travo in kamenje.
