MINERALFEST

Moški so za minerale, ženske pa za nakit

Na Mineralfestu v Cankarjevem domu tudi delavnica brušenja plemenitih kamnov. Prirodoslovni muzej pripravil razstavo Sol – belo zlato.
Fotografija: Iz žice je nastal nakit.
Odpri galerijo
Iz žice je nastal nakit.

Sodeč po odličnem obisku letošnjega Mineralfesta, ki ga je že šestič pripravilo podjetje Conventio iz Križ pri Tržiču z Marjano Zupan na čelu, je med Slovenci vse več zanimanja za minerale, fosile in nakit. To so bili glavni aduti, tudi prodajni, letošnjega dogodka, ki so ga minuli konec tedna pripravili v veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma (CD).

Dr. Miha Jeršek je svetoval pri brušenju plemenitih kamnov.
Dr. Miha Jeršek je svetoval pri brušenju plemenitih kamnov.

Tako smo po tržiškem Minfosu in ljubljanski Collecti – ta bo od 27. do 29. septembra prav tako v CD – že pred leti dobili še tretjo prireditev, kjer je bila vsaka stojnica prava paša za oči. Na dogodku smo se lahko prepričali, da imajo obiskovalci tovrstnih prireditev radi zanimive in lepe kamne, nežnejši spol pa se bolj navdušuje nad nakitom. Fosili nas opozarjajo, da je bila naša zemeljska preteklost nadvse zanimiva in razburkana, pustila pa je neizmerno lepe in občudovanja vredne posledice.

Šola za zlatarje

Tudi letos so pripravili delavnico brušenja plemenitih kamnov v izvedbi Višje strokovne šole iz Sežane. Tokrat so študenti in študentke, poleg njih pa tudi otroci, pod mentorstvom dr. Mihe Jerška, kustosa Prirodoslovnega muzeja Slovenije, brusili kamne v obliko kabošonov. »To je polkrogelna oblika, primerna za brušenje prosojnih in neprozornih plemenitih kamnov, pri katerih želimo poudariti barvo v volumnu svetlobe,« smo izvedeli na Mineralfestu.

Na sežanski šoli se študentje srečujejo tudi v programu oblikovanje materialov z različnimi nalogami oblikovanja v kamnu. Za šolanje v tem programu posebno predznanje ni pomembno, je pa zagotovo zaželeno. Začenjajo z ročno obdelavo kamna, s čimer študentje spoznajo osnovne značilnosti materialov, in s poseganjem v kamen. Hkrati s kamnoseškimi se študentje spoznajo še z oblikovalskimi principi. V drugem letniku se srečajo s strojno in ročno obdelavo kamna, tako da nekateri že dosegajo pravo mojstrstvo. Za njihove študente in študentke je pomembno, da imajo velike zaposlitvene možnosti, saj med drugim v študijskem letu opravijo 400 ur praktičnega izobraževanja v podjetjih oziroma pri podjetnikih.

Zlatarska šola Mengeš je pripravila delavnico izdelovanja nakita iz žice. Pred 15 leti je vrata odprl Zlatarski atelje Mengeš, v katerem je samostojni oblikovalec nakita David Kramarič predstavil svoje kreacije. Strast do ustvarjanja je skozi leta neizmerno rasla, zdaj pa se je njegova usmeritev razširila na še eno področje, to je poučevanje.

Z zlatarsko mojstrico Tino Mežek pripravljata nov projekt. Svoje znanje, spretnosti in tehnike, ki sta jih razvijala skozi leta, želita prenesti naprej, zato odpirata Zlatarsko šolo Mengeš. Gre za neformalno izobraževanje, s katerim bodo začeli v oktobru, šolanje bo trajalo do prihodnjega marca, dvakrat na teden od 17. do 20. ure. Njihovo 120-urno praktično usposabljanje je sestavljeno iz desetih različnih modulov. Udeleženci ustvarijo 10 kosov nakita in spoznajo tehnike, ki se uporabljajo v zlatarstvu.

Dana in Vili Rakovc imata med zbiratelji posebno mesto.
Dana in Vili Rakovc imata med zbiratelji posebno mesto.

Na Mineralfestu so si obiskovalci z zanimanjem ogledovali razstavo Sol – belo zlato, ki jo je pripravil Prirodoslovni muzej Slovenije. »Ljudje smo s soljo povezani že mnogo tisočletij,« so med drugim povedali obiskovalcem. »Soustvarjala je našo zgodovino, branila interese ljudstev, omogočala napredek civilizacije in še dandanes ne moremo brez nje. Je tam, kjer si jo želimo, na primer kot začimbo v hrani. Je tam, kjer je od nekdaj, pa tega niti ne vemo, in je tam, kamor niti še ni stopila človeška noga. Sol navadno povezujemo z drobnimi bleščečimi belimi kristali, slano hrano, solinami in morjem. Toda pojem soli je mnogo širši.«

Piramida iz lipiškega kamna

S svojo stojnico je na Mineralfestu sodeloval Center Manas z Malega Lipoglava pri Ljubljani, kjer je največ zanimanja požel orgonski generator. Ustvarila ga je njihova mentorica Siona Rea Levstik.

»Člani društva so obiskovalcem svetovali glede njihovega zdravstvenega stanja, prehrane, duhovnega napredka oziroma učenja, kristalov in njihove uporabe in še česa, seveda pa so lahko tudi preizkusili blagodejno delovanje orgonskega generatorja Una na zdravje in splošno počutje,« je povedala članica Manasa Adriana Sedej. Izvedeli smo, da so v njihovem zdravilno-energijskem parku, ki so ga uredili pred leti na Malem Lipoglavu, iz lipiškega kamna postavili pravo piramido.

Člani družine Rakovc iz Kranja imajo med ljubitelji mineralov pomembno mesto. »Z zbiranjem mineralov se ukvarjam več kot 35 let,« pove Vili Rakovc.

»Začelo se je z obiskom tržiškega Minfosa. Takrat sem si rekel, da moram začeti zbirati. To je nekaj lepega, ker je povezano z naravo in s potovanji. Nato sem se o mineralih učil s profesorji in na šolah za geologijo in rudarstvo, s študenti pa sem veliko hodil po terenu. Za zbiranje sem navdušil ženo Dano, skupaj imava podjetje ter sodelujeva na razstavah in sejmih pri nas in v tujini. Zanimanje za minerale narašča, vse več je zbirateljev, zato lahko ljudem tudi ustrezno svetujem oziroma pomagam. Najbolj jih zanimata zdravje in harmonija.« 

Ametisti so želi občudovanje.
Ametisti so želi občudovanje.

Zanimanja za minerale in fosile je vse več. Fotografije: Primož Hieng
Zanimanja za minerale in fosile je vse več. Fotografije: Primož Hieng

Zvitki žajblja za obredno čiščenje prostorov, ljudi in kristalov
Zvitki žajblja za obredno čiščenje prostorov, ljudi in kristalov

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas