Mladi fotografi o viru življenja

LJUBLJANA – Šest študentov fotografije z oddelka za fotografijo na Visoki šoli za storitve v Ljubljani (VIST) se predstavlja na razstavi Seme – vir življenja. Fotografije so nastajale oziroma bile izbrane v okviru multimedijskega projekta Young Village Folk, ki nastaja v okviru izobraževalnega programa RTV Slovenija. Kot nam je povedala vodja projekta Barbara Zrimšek, v 25 zgodbah predstavljajo mlade Evropejce, ki se posvečajo inovativnemu pridelovanju kakovostnih lokalnih pridelkov. V enem letu so obiskali 25 mladih kmetov v osmih evropskih državah in nastalo je 25 navdihujočih zgodb. Na primer o mladem dekletu s Finskega, ki je pustila poklic oblikovalke tekstila, da bi prevzelo očetovo prašičjo farmo, na kateri je začela uvajati pravično rejo. Ali o dveh mladih Estoncih, ki sta po končanem študiju začela kmetovati in danes vodita eno največjih kozjih farm v Evropi. In o fizioterapevtu s Sicilije, ki prideluje pomaranče in v prosti reji redi avtohtone sicilijanske prašiče.
»Ob teh zgodbah smo začeli razmišljati, da bi predstavili še kakšen drug pogled na to problematiko, kako mladi iz drugih poklicev vidijo hrano. Smisel sodelovanja je v izmenjavi različnih mnenj in pogledov, zato smo se na razstavi Seme – vir življenja povezali z mladimi študenti fotografije na ljubljanskem VIST in predstavili, kako oni vidijo seme in svojo povezanost z naravo,« je povedala Barbara Zrimšek.

Nastajala je pod mentorstvom Mete Krese, predavateljice in predstojnice oddelka za fotografijo VIST. Po njenih besedah so študentje z odzivom izjemno presenetili, v projektu si jih je želelo sodelovati še več, slednjič jih je bilo izbranih šest. »Ti mladi fotografi so nam pokazali, da fotografija ni le nekaj estetskega, temveč je njena naloga tudi, da spodbuja naše razmišljanje. Fotografije, ki so predstavljene na razstavi, so osupljivo zasidrane v resničnosti, a hkrati osvobojene konvencionalnosti. Dela vseh avtorjev so odblesk osnovne ideje, ki pa so ji dodali lastno težo, svoj glas in svoj pogled. Želimo si, da bi še naprej ustvarjali, razmišljali in k temu spodbujali tudi druge,« je na odprtju povedala Kresetova.
Po odprtju razstave, ki je potekalo v prijetnem vzdušju in se zaključilo z živahnim druženjem, klepetom in prigrizkom, smo o njihovem delu pobarali tudi avtorje.

Fotografije Ize Štrumbelj Oblak na pogled niso prav privlačne, saj odstirajo temno plat narave, smeti, kupe smeti, odvrženih v divjini. Iza nam je povedala, da so nastale na potovanju po balkanskih državah, Albaniji, Črni gori..., ki sicer navdušujejo s svojo čudovito in neokrnjeno naravo, nekateri kotički pa osupnejo zaradi brezbrižnosti človeka. Študentka drugega letnika pravi, da jo je vselej zanimala okoljska tematika, tudi čisto praktično: »Vedno težim ljudem, če naokoli puščajo smeti,« pravi v smehu in doda: »Naravo si želim pokazati z vseh plati, ne le njene lepote, temveč tudi tisto, česar nočemo videti.« Divja odlagališča smeti sredi deviške pokrajine so prav gotovo nekaj, česar ne bi smeli ignorirati.

Bojan Radin nam je ob svojih fotografijah, med njimi je drevo kot simbol življenja, povedal, da ni tip fotografa, ki bo lahko delal po naslovu. »Fotografija se zgodi, nastane v trenutku, ko najdem motiv, ki mi nekaj govori. Lahko bi rekel, da imava medsebojni dialog.«

V ljubljanski galeriji Mikado obiskovalce čaka šest fotografov, šest zgodb, šest različnih pogledov na izziv, ki ga danes predstavlja povezanost človeka z naravo in s semenom, ki je vir hrane in s tem življenja.