Lučka Kajfež Bogataj: Živimo v najbolj vročem obdobju človeške zgodovine, pred nami je leto ekstremov

Ameriški mediji so v ponedeljek, 3. julija, pisali, da je bil to najtoplejši dan v znani zgodovini planeta Zemlja. Kot je sporočil nacionalni center za zaščito okolja ZDA, je povprečna globalna temperatura v ponedeljek znašala 17,01 stopinje Celzija, s čimer je bil presežen dosedanji rekord 16,92 stopinje Celzija, dosežen 24. julija in 14. avgusta 2016. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s slovensko klimatologinjo Lučko Kajfež Bogataj.

Ponedeljek je bil razglašen za najtoplejši dan na Zemlji od začetka meritev (pred 200 leti). Hkrati pa strokovnjaki pravijo, da bo julij najtoplejši mesec v zadnjih 120.000 letih. Kaj nam lahko povedo ti podatki?

Gre seveda za dan, ki velja na simbolni ravni. Težko se strinjam, da gre samo za en dan, zato bi bilo bolje rečeno, da gre za najtoplejše obdobje, v katero vstopamo. Kar se tiče celotnega julija, strokovnjaki predvidevajo, da bo to najtoplejši mesec zato, ker se pojavlja topla morska voda v Tihem oceanu, ki ji rečemo El Niño, pri računanju skupne globalne temperature pa imajo oceani zelo veliko vlogo, saj naš planet pokriva 70 odstotkov vode. K visokim temperaturam tako ne bo prispeval le človekov vpliv na okolje, ampak bo k segrevanju dodala še narava sama z El Niñom, ki bo prilil zadnjo kapljo čez rob. Lahko trdimo, da smo trenutno v najbolj vročem obdobju človeške zgodovine, in ne le zadnjih 120.000 let.

To pa ni mejnik, ob katerem lahko nazdravljamo …

Ne, dejansko ne. Gre mogoče bolj kot ne za zadnje opozorilo, da je zadnji čas, da bi te vplive lahko vsaj malo omilili. Seveda pod pogojem, da bi vsi drugače ravnali in živeli. S tem ko je človek toliko posegel v podnebni sistem, ni samo spremenil ozračja, ampak tudi kopno, zgradil je mesta, asfaltiral površine. Vplivov na podnebje je veliko. 

Globalne temperature so se v zadnjih desetletjih zvišale za 1,1 stopinje. Kako so v tem obdobju rasle temperature v Sloveniji?

V Sloveniji imamo opazovanje po obdobjih za 30 let in v tem času so se temperature dvignile za 1,5 stopinje. Če Slovenijo primerjamo z globalnimi številkami, se ta ogreva hitreje, glede na lego, ki jo imamo.

Kakšni so obeti za naslednjih 30 let?

Globalne številke pravijo, da bo najbolj optimistična meja segrevanja 1,5 stopinje do leta 2050, ampak v Sloveniji bo to zanesljivo vsaj dve stopinji, ker je pri nas treba dodati vsaj pol stopinje. Dolgoročno gledano pa po pesimističnih scenarijih, ki jih imamo tam nekje do konca stoletja, to se pravi recimo do leta 2080, bi se v najbolj skrajnem primeru globalna temperatura dvignila za 5 stopinj, v Sloveniji pa za 7,5. 

Zime so vse bolj zelene. FOTO: Jure Eržen

Znanstveniki v prihodnjih mesecih oziroma v naslednjem letu in pol napovedujejo velik vpliv El Niña. Kako ta vpliva na vremenske pojave oziroma kakšno vreme in temperature lahko pričakujemo v naslednjem obdobju?

El Niño ima več vplivov, nekaj je vpliv na globalno temperaturo, ker se Tihi ocean zelo segreje in nenadoma dobimo ogromno območje, ki je toplo, kar pa prispeva h globalni temperaturi. Sicer pa ima tudi vplive na vreme, ki pa na srečo ne sežejo v Slovenijo. Na udaru bodo predvsem Kalifornija, Avstralija, obale Čila, Indonezija, kjer se stvari zrušijo, v smislu, da so tam, kjer je suša, poplave, tam pa, kjer bi morala biti voda, je suša in se to pozna tudi na vremenu.

V naslednjem obdobju bomo torej poročali o ekstremnih vremenskih pojavih?

Drži, prihaja leto ekstremov in pri tem gre za izjemno žalostne prizore.  

Poudarjate, da bi morale države med drugim nujno občutno zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, saj ti še kako vplivajo na podnebne spremembe. Nekateri se sprašujejo, zakaj je CO₂ tako problematičen kot toplogredni plin, če ga je v ozračju "le" 0,04 odstotka.

Seveda opozarjam, da je treba zmanjšati emisije, a sočasno se moramo prilagajati temu, kar že imamo. Tudi če zmanjšamo emisije, bomo imeli suše, poplave, vetrove. Saj sami vidite, kaj se dogaja po Sloveniji. Mi pa se na to ne pripravljamo, ne prilagajamo. To sta dve osi, ki morata vzporedno potekati, in ni vse v tem, da je treba zmanjšati le emisije. Škode je že zdaj dovolj. Prilagoditve pa tudi niso najbolj enostavne. O njih je treba razmisliti in znanstveno pogledati, kaj se nam splača in kaj ne.

Kako bi se lahko v Sloveniji prilagodili na podnebne spremembe?

Če pogledamo samo kmetijstvo, je treba zamenjati kakšne kulture, treba je uvajati namakanje, treba je zmanjšati intenzivnost kmetijstva. Mogoče celo opuščati kakšna območja, ki niso primerna za sajenje. Potem v sektorju turizma je jasno, da so zime zelene, zato moramo pač zimski turizem drugače obogatiti in se ne zanašati samo na snežno odejo. Imamo podaljšano sezono v jesen, ki je ne znamo najbolje izkoristiti. V sektorju zdravstva bi bila nujna drugačna gradnja stavb, skrb za starejše, ki jim je vroče, obogatiti patronažne službe, skrbeti za delavce, ki delajo v vročini ... Tukaj je cel niz stvari, ki ne "štimajo", a ni način, da kot noji tiščimo glavo v pesek z mislijo, da saj se bo samo uredilo. Ne bo se.

Čigava bo voda, ko je ne bo dovolj za vse? FOTO: Jure Eržen

Globalno segrevanje je torej naš novi vsakdan in se mu je treba prilagoditi. Imate občutek, da se na državni ravni  koordinirano dogaja kaj v tej smeri?

Prilagajanje mora biti koordinirano, vse pa veliko stane. A glejte, kaj, če ne bo vode? Se bomo skregali, čigava je? Od kmetijcev, turističnih organizacij, do gasilcev … V Sloveniji imamo ideje, kako zmanjšati emisije, ideje o energetiki, o jedrski energiji ... Imamo celo vrsto vsaj razprav, če nič drugega, prilagajanje pa ostaja v domeni posameznika ali manjše skupine, ampak to ni pravi način. 

Vrniva se še k ogljikovemu dioksidu, ki ga je v ozračju 0,04 odstotka. Zakaj je že ta številka tako problematična?

Ogljikovega dioksida je res zelo malo v ozračju, a tudi vodna para je odgovorna za toplo gredo. Če teh dveh plinov ne bi bilo, bi bila temperatura na zemlji –15 stopinj. Od nekdaj sta CO₂ in vodna para vzdrževala učinek tople grede, seveda pa je problem, da je CO₂ vsak dan več, s tem pa se ogrevanje stopnjuje, medtem ko se vodna para ne povečuje, saj začne deževati. Vodna para je drugačen plin. Tudi če ga je več v ozračju, začne deževati, CO₂ pa ostaja 200, 300 let v ozračju, zato je edini način, da ga zmanjšamo, drugače ne gre.

Ali lahko pojasnite dilemo, ki se pojavlja med laično javnostjo – smo na prehodu v globalno segrevanje ali globalno ohlajanje?

Ne, absolutno je globalno ogrevanje. Zdaj, če gledamo geološko skalo, ta poteka v intervalih deset, sto tisoč let. Po geološki skali bo ledena doba nastopila čez okoli 40 do 44 tisoč let, a to je že predaleč v prihodnost. Medtem ko za naslednjih tisoč let lahko absolutno trdimo, da nas čaka bistveno toplejša prihodnost. Dejansko je prepozno, da bi šli po drugačni poti, saj smo naredili že dovolj škode.