Loterija z domačimi izdelki

Tudi Trebnje ima svojo tržnico, svojo zgodbo, 17 let bo že od tega. »Ko smo ustanovili Drot, Društvo za razvoj in oživitev Trebnjega, je bila ena od prvih akcij, da bi imeli tržnico,« nam pove Špela Smuk, ki je še danes tesno povezana s tržnico in dogajanjem v Trebnjem. Pravi, da je bilo precej pomislekov in dvomov, a so jih v vseh teh letih ovrgli, tržnica živi, predvsem pa so kmetje, domačini in lokalci začeli svojo dejavnost registrirati kot dopolnilno. Domačini, Trebanjci, ob sobotah radi pridejo, kaj kupijo, poklepetajo, predvsem pa lahko dobijo doma pridelano hrano. »Po naši oceni je okoli 300 kupcev takih, ki sem ves čas zahajajo,« izvemo še na tržnici. Od samega začetka pa vse do danes so na njej prisotni Kmetija Marn, Kmetija Žnidaršič, Čebelarstvo Vehar, Kmetija Štupnik in Kmetija Fortuna.


»Po navadi je zelo dobro, v prazničnih dneh pa sploh gre vse za med. Pride pa včasih tudi tak dan, taka sobota, ko lahko narediš vse, pa se enostavno ne proda,« nam je zaupala Neža Smuk iz Dobrot Dolenjske. »Zadnjič je bilo veliko povpraševanje po rezancih iz rumenjaka, prodali smo vse. Pred dobrim tednom in pol smo imeli marmorni kolač, pa ni bilo takega zanimanja. Včasih je dogajanje na tržnici kot loterija,« slikovito doda Neža, ki z ekipo in sodelavci čez teden pripravlja dobrote, ob sobotah pa zadeve prodaja. Srečali smo tudi Franca Veharja, ki se že četrt stoletja ukvarja z biodinamičnim čebelarstvom. »Delujemo v skladu z biokozmičnimi energijami. Zakaj? Ker je to edini način za zdravo proizvodnjo pridelkov. Pri nas ponujamo vse, kar čebele dajo: od medu, propolisa, cvetnega prahu do matičnega mlečka,« pravi Franc, prodajajo po vsej Sloveniji. »Covid-19 je naredil svoje, pa ljudem tudi zmanjkuje denarja,« opozori.

Solidarnost živi

V Trebnjem še vedno živi solidarnost. Ne verjamete? Gospa Nada Zorec je sinonim za solidarnost in pomoč, saj pokriva kar dve stojnici hkrati. »Pri nas imamo predvsem mlečne izdelke, jogurte, skute, zrele sire z dodatki, pa dimljene v ovitku. Siri so zreli, dozoreli, na vse načine, tudi v vinu. Tudi ajdovo moko imamo,« nam uvodoma pove gospa Nada, ki prihaja z Jezera pri Trebnjem, na prvi stojnici so dobrote ekološke kmetije Marn, zdaj pa nadomešča obolelo gospo Marn. Vmes skrbi za še eno stojnico. »Tudi pri Kmetiji Žnidaršič je gospa zbolela, pa tukajle pomagam in nadomeščam,« prijazno pristavi Nada, ki v hipu od pulta z mlečnimi izdelki skoči do tistega z rezanci. Na tržnico pridejo praviloma pred sedmo, ko je še tema, ostanejo pa tja do popoldneva. »Naš cilj je, da kaj prodamo, da ljudem ustrežemo in prodamo kaj dobrega, domačega. Se pa ljudje vse bolj zavedajo, kako pomembna je domača hrana. Kljub temu je v Trebnjem še vedno veliko trgovin, ki ponujajo cenene izdelke. Ko pa pride bolezen, ko je treba kupovati zdravila, pa ni več vprašanje, koliko kaj stane,« pravi Nada.

Dalmatinski kotiček

Letos je tržnica naredila še korak naprej. Ostajajo zvesti svoji tradiciji, priložnost in možnost pa dajejo domačim lokalnim pridelovalcem. Letos so ob koncu leta naredili izjemo in prvič po 17 letih dovolili, da je eden od ponudnikov, gre za belokranjsko podjetje Terra Naturella, prišel od drugod, izdelkov, ki jih ponuja, pa ne proizvaja sam. Belokranjski ponudnik si je na tržnici uredil dalmatinski kotiček, kjer ponuja mandarine, ki so pravi hit, mandeljne in druge agrume, velik hit so tudi fige in domače eko limone. Trebanjci so ga dobro sprejeli, vsem pa je tudi zagotovil, da za vsako mandarino lahko mirno pove, s katere kmetije prihaja.