GOSTILNA PEČARIČ

Kuhali so že vsem predsednikom

Pol stoletja belokranjske gostilne Pečarič na Vrhovcih v Ljubljani.
Fotografija: Glavni kuhar Jure Pečarič FOTO: IGOR MALI
Odpri galerijo
Glavni kuhar Jure Pečarič FOTO: IGOR MALI

Ljubljanska gostilna Pečarič, gostilna z belokranjskim pedigrejem, ki je bila uradno odprta 5. junija 1969 najprej kot bife, od leta 1974 pa ima status gostilne, slavi že 50 let neprekinjenega delovanja. Z njo je tesno povezan že tretji rod gostilničarske družine Pečarič, trenutno pa jo vodi 40-letni Jure Pečarič, ki jo je prevzel od upokojenega očeta in legende te gostilne, 68-letnega Jožeta Pečariča.
Del nekdanje posadke FOTO: JURE PEČARIČ
Del nekdanje posadke FOTO: JURE PEČARIČ

Iz navadne družinske hiše je z leti zrasla največja ljubljanska gostilna. Ta se namreč ne ponaša le z gostinskimi prostori, v katerih lahko naenkrat pogostijo 270 gostov, temveč tudi z velikim sadnim in zelenjavnim vrtom (pridelajo veliko solate, zelja, jabolk, hrušk in češenj) ter gostinskim vrtom z otroškim igriščem.
Gregor Zemljič, Jure Pečarič, Polonca Juntez, Rok Progar (z leve), sedi Jože Pečarič. FOTO: IGOR MALI
Gregor Zemljič, Jure Pečarič, Polonca Juntez, Rok Progar (z leve), sedi Jože Pečarič. FOTO: IGOR MALI

Družina Pečarič izhaja iz Bele krajine, dedek Jože je živel v vasi Čurile pri Metliki in na leto pridelal po 15.000 litrov vina (belokranjsko belo in metliško črnino). Po drugi svetovni vojni je prišel v Maribor, kjer je končal srednjo kmetijsko šolo, nato pa prišel službovat v agrokombinat Bokalce. Na pohodu vojnih invalidov na Komno je spoznal bodočo ženo Milko iz Celja, sicer kuharico na OŠ Vrhovci. Kupila sta parcelo na Vrhovcih in leta 1955 na njej postavila družinsko hišo. Kaj kmalu sta tam posadila sadna drevesa in ribez ter odprla manjši vinotoč. Ko je njun sin Jože kot orodjar v Iskri ostal brez službe, so problem rešili tako, da so ga 1969. zaposlili, ko so odprli bife. A podjetna Milka je 29. novembra 1970 s sinom ob bifeju odprla tudi tristezno kegljišče.
Gostilna Pečarič, ko je bila še bife.
Gostilna Pečarič, ko je bila še bife.

Jože Pečarič nam je povedal, da je bil v prvih letih na kegljišču tak naval, da so imeli odprto kar 24 ur na dan in so mnogi izmed navdušencev prišli kegljat ob dveh ponoči, nato pa odšli na avtobus in direktno v službo. Leta 1974 so bife preuredili v gostilno, uredili novo kuhinjo in dvignili hišo za eno nadstropje. V tem obdobju sta bili glavni kuharici Milka Pečarič in Majda Volčič Pečarič. Jure nam je s ponosom pokazal številna priznanja, ki jih je Majda v 80. letih prejšnjega stoletja dobivala tako za kuharske mojstrovine kot za spominek leta (steklenico, oblečeno v belokranjsko nošo) na Zagrebškem velesejmu. In dodal, da je takrat v kulinariki pomenila približno to, kar danes pomeni Ana Roš.
Glavni kuhar Jure Pečarič FOTO: IGOR MALI
Glavni kuhar Jure Pečarič FOTO: IGOR MALI

Blestela je v tradicionalni pripravi kolin, štajerski kulinariki, orehovi potici, uvedla pa je tudi znamenito jed ajdovo kašo z jurčki. Majda je pripravljala špinačne rezance z beluši, v tistih časih pa so sloveli tudi po polžih iz Francije, ki so jih vozili iz Avstrije.

Leta 1987 so kegljišče ukinili in namesto tega uredili biljardnico s 16 mizami. Priredili so tudi prvi ljubljanski turnir v biljardu. Ta moda se je končala leta 1991, ko so prostor preuredili v plesni klub Paradiž z živo glasbo. Največja preobrazba pa je bila leta 1995, ko so prenovili kuhinjo s spremljajočimi prostori, del nekdanjega gostinskega vrta pa preuredili v restavracijo za 70 gostov. Tej je leta 2000 sledila preureditev plesnega kluba v veliko dvorano za poroke in druge skupinske zabave za 150 gostov.


Leta 1999 je vodenje gostilne z očetom prevzel Jure Pečarič, ki ima zdaj za pomoč še dva kuharja in enega natakarja. Čeprav se je najprej šolal na srednji ekonomski šoli, je tam zdržal le en letnik, nato pa se je prepisal na gostinsko šolo in leta 1999 postal gostinski tehnik. Kot glavni kulinarik v gostilni je moral prej še v dodatno šolo nekdanjega Titovega kuharja Janeza Perdana - Džonija in ljubiteljskega kuharja in družinskega prijatelja Martina Okorna. Kuhal in stregel je že vsem slovenskim predsednikom države (Milan Kučan sme celo v kuhinjo za lonec), prisega pa na vračanje k stari kulinariki, a v sodobni preobleki. Slovijo po dobrih malicah, ki jih lahko dobiš pri njih ali pa jih v službo tudi pripeljejo v posebni embalaži za večkratno uporabo, saj le redki lahko v pol ure pridejo k njim, pojedo malico in se vrnejo v službo.


Juretu Pečariču ne manjka idej, ena od njih je gradnja gostinskih sob. Naloga pa ne bo lahka, saj je leta 2016 na prireditvi Pečariči pri Pečaričih spoznal Jano Štajdohar, s katero imata sina Tiborja. Tudi njegova izbranka ima namreč starše iz znane restavracije Štajdohar iz Kanižarice, tako da je zdaj razpet med Ljubljano in Belo krajino. A kot pravi njegov oče Jože, tako zdaj kar na dveh koncih dela pripravništvo za belokranjskega zeta. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije